Za ohranitev zelenih površin, da mesta ne bo zavzel beton

Nataša Sukič, poslanka in podpredsednica državnega zbora, se je za kandidaturo odločila tudi zato, da v Ljubljani vsak gradbeni projekt ne bo le izgovor za novo garažno hišo, temveč bi skupaj skrbeli za širitev mreže kolesarskih poti in boljši javni promet. Da se iz središča Ljubljane ne bo izganjalo vseh in vsega, kar ni namenjeno turistom, ampak se bodo v vseh delih mesta gradila javna najemna stanovanja.

Ali podpirate projekt sežigalnice v Ljubljani? 

V Levici ne podpiramo projekta sežigalnice. Projekt je načrtovan netransparentno in je potencialno škodljiv za okolje in zdravje vsaj 70.000 ljudi, ki živijo v četrtnih skupnostih Moste, Polje, Jarše in Golovec ter tudi v delu Sostrega, v resnici pa za vse prebivalke in prebivalce Ljubljane.

Po mnenju zdravniške stroke je treba pri izbiri lokacije upoštevati zlasti geografske značilnosti, kot so (ne)prevetrenost, vremenske razmere, gostota poseljenosti ter bližina kmetijskih zemljišč in vodnih virov. Ob sežiganju odpadkov se sproščajo v zrak, zemljo in vodo nevarne snovi – trdi delci PM10 in PM2,5, ultrafini delci, dušikovi oksidi, žveplov dioksid, dioksini, težke kovine, radioaktivni izotopi itd. Ti izpusti potrjeno vsebujejo rakotvorne snovi, ki povzročajo tudi bolezni živčevja, srca, ožilja in pljuč.

V nobenem primeru pa sežigalnice problema ne rešujejo. Nasprotno, ohranjajo ga in povečujejo, skupaj z dobički. Začaran krog vedno večje profitabilne proizvodnje odpadkov, ki jo spremlja njihovo vedno večje prav tako profitabilno kurjenje, je mogoče prekiniti le na en način. Tako, da drastično zmanjšamo proizvodnjo in uporabo praktično vse plastike, ki je ni mogoče reciklirati, preostalo pa vključimo v krog ponovne uporabe in reciklaže.

Ali bi morala Ljubljana po vašem mnenju slediti odločitvam nekaterih evropskih prestolnic, ki bodo (ali so že) zmanjšale osvetlitev javnih stavb?

Da. Smo v času hude energetske in draginjske krize. Nepotrebno potrošnjo energije (ne samo osvetlitev javnih stavb, tudi novoletno okrasitveno osvetlitev, svetlobne vitrine itd.) bi bilo treba zmanjšati ali celo ukiniti. Zaradi simbolnega sporočila in prihranka denarja, ki naj se ga raje preusmeri za pomoč socialno najbolj ranljivim, največjim žrtvam te krize.

Kako boste privabili potencialne investitorje in podjetnike? Kaj konkretno bo treba izboljšati?

V Levici bomo sredstva investirali v razvoj projektov na področjih družbene infrastrukture, trajnostne mobilnosti in celovite stanovanjske politike, kar so naše ključne prioritete. Vsekakor morajo biti tovrstni projekti okoljsko sprejemljivi in usmerjeni v blaginjo prebivalk in prebivalcev Ljubljane. Tudi potencialni investitorji morajo pri svojem delovanju upoštevati javni interes. Njegov branik pa mora biti mestna oblast, ki se ne sme slepo prilagajati interesom kapitala.

Kako in do kdaj boste uresničili načrt o gradnji neprofitnih stanovanj?

Reševanja stanovanjske politike se je treba lotiti nemudoma z naborom različnih ukrepov. V Levici bomo takoj podvojili sredstva za gradnjo javnih najemnih stanovanj, cilj pa je povečanje fonda Javnega stanovanjskega sklada MOL na pet odstotkov celotnega fonda stanovanj v Ljubljani do leta 2030, kar bi bilo danes 6500 stanovanj, ob potencialni dodatni gradnji pa bi to pomenilo 7000 stanovanj.

Spodbujati je treba tudi celovito prenovo obstoječega stanovanjskega fonda in prednostno adaptirati potresno ogrožene stolpnice. Aktivno se bomo lotili realizacije pilotnega projekta z zemljiščem, podporo in pritiskom na državo, da se uredi dostop do zemljišč in financiranje zadružne gradnje. Cilj je, da se do leta 2030 zgradi 300 stanovanj, ki bodo v lasti zadrug, in da Ljubljana postane središče zadružne in skupnostne gradnje v Sloveniji.

Pritiskali bomo na državno raven za reformo nacionalne zemljiške politike, ki bi omogočila aktivacijo zanemarjenih zazidljivih zemljišč in praznih stanovanjskih enot. Z aktivacijo teh stanovanj bi lahko takoj omilili krizo, na praznih oziroma degradiranih zemljiščih pa začeli graditi nova neprofitna najemna stanovanja. V občinski prostorski načrt je treba vključiti tudi določilo, da morajo vsi zasebni vlagatelji v okviru novogradenj določen odstotek novih stanovanjskih enot vključiti v fond javnih neprofitnih najemniških stanovanj.

Nataša Sukić pravi, da bodo v Levici podvojili sredstva za gradnjo javnih najemnih stanovanj, cilj pa je povečanje fonda občinskega sklada na pet odstotkov celotnega fonda stanovanj v Ljubljani do leta 2030. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Bo novi center Rog lahko nadomestil delovanje skupnosti Avtonomne tovarne Rog?

Ne. Na veliko izgubo mestne skupnosti je trenutna oblast MOL leta 2021 pregnala uporabnike iz Avtonomne tovarne Rog. S tem dejanjem je negativno ožigosala prenovo tovarne in nadaljnji razvoj programa v njej do mere, da večina nekdanjih uporabnikov kliče k bojkotu novega Centra Rog.

Levica se bo zavzela za ponovno vzpostavitev odnosov s kulturnimi, športnimi, socialnimi in drugimi organizacijami, ki so vzniknile v Avtonomni tovarni Rog, ter jih kot enakopravne partnerje vključila v nadaljnji razvoj Centra Rog in drugih potencialnih prostorov za neinstitucionalno in alternativno kulturo.

Ker je med epidemijo prišel v ospredje pomen samooskrbe, je še kako pomembno vprašanje, ali veste, koliko je kmetij na območju MOL? In kakšno vlogo ste jim namenili v svojem programu?

Po podatkih Mestne občine Ljubljana je na njenem območju 882 kmetijskih gospodarstev. Ljubljana kot mesto z največjim številom porabnikov kmetijskih izdelkov trenutno ne spodbuja uporabe lokalno pridelane hrane. V Levici bomo spodbujali samooskrbo s hrano, pri čemer morajo biti javne ustanove, kot so šole, vrtci in zdravstveni domovi, prvi zgled tudi za vse druge uporabnike.

V vsaki izobraževalni ustanovi, katere ustanoviteljica je MOL, moramo zagotoviti vegetarijansko prehransko opcijo. V Ljubljani in sosednjih občinah se je uveljavila praksa razpršene gradnje in širjenja naselij na kakovostna kmetijska zemljišča. Kmetijska zemljišča je treba zaščititi pred spremembami namembnosti in pozidavo.