Franja že znana, slap Padstanajca pa le redkim
Nova turistična karta Cerkljanske prinaša osem sprehajalnih destinacij. Pripravljena je tudi že nova strategija razvoja cerkljanskega turizma.
Odpri galerijo
Na Cerkljanskem je na voljo veliko zanimivih pohodniških in sprehajalnih poti. FOTO: Blaž Močnik
Cerkljansko se lahko pohvali z obilico sprehajalnih in pohodniških poti. Obiskovalci si bodo na njih odslej lahko pomagali z novo turistično karto, na kateri so prikazani nekateri zanimivi cilji. Kot so sporočili iz LTO Laufar Cerkno, so v preteklem obdobju na terenu označili osem poti, in sicer: Partizansko bolnico Franja, gozdarski vrt, Trebenče, pot po mulatjeri, slap Padstanajca, sprehajalno pot Reka, pot treh vasi in krožno pot Želin–Ravne.
Nova turistična karta je namenjena predvsem obiskovalcem, ki v Cerkno prihajajo iz drugih krajev oziroma tujine, čeprav je zaradi pandemije covida-19 turistična dejavnost še zmeraj omejena na slovenske turiste. »Vsekakor je karta res namenjena predvsem obiskovalcem od drugod, a tudi lokalnemu prebivalstvu. Zakaj? Ker marsikdo od njih ne pozna teh poti,« pojasnjuje direktor LTO Laufar Cerkno Gregor Novaković.
Dobrodošla novost karte so zato predvsem destinacije, ki v javnosti niso zelo poznane. Cerkljansko večina hitro poveže s smučiščem in bolnico Franja, za slap Padstanajca oziroma na novo urejeno mulatjero pa so slišali le redki. »Poskusili smo zbrati poti, ki so čim bolj razpredene po vsej destinaciji. Veliko jih je vezanih na to, da je začetek poti v Cerknem, saj je približno 40 odstotkov prenočitev v hotelu. Smo se pa posvetili tudi obrobju in se tako smiselno navezali na že obstoječe poti, ki so jih ljudje že prej uporabljali,« še dodaja Novaković.
Dodana vrednost karte, ki jo obiskovalci lahko dobijo v prostorih turističnoinformacijskega centra v Cerknem, je predstavitev dvajsetih lokalnih ponudnikov domačih dobrot oziroma spominkov. Zemljevid tako vključuje sirarje, čebelarje, ponudnike pekovskih izdelkov, rokodelce, ponudnike suhomesnatih izdelkov, pivovarno, ponudnike idrijskih žlikrofov ter pridelovalce sadja in zelenjave.
V Cerknem so do konca lanskega oktobra, ko se je država zaradi drugega vala epidemije spet zaprla, ustvarili 36.800 prenočitev, največ je bilo seveda domačih turistov. Leto pred tem so jih v istem obdobju našteli 46.000. Glede na pandemijo so po besedah direktorja LTO Laufar Cerkno z izkupičkom zadovoljni. Nekateri so bili šele po prihodu v Cerkno presenečeni, koliko vsega je mogoče videti in doživeti na tem koncu Primorske, je poudaril Novaković.
Z novo strategijo razvoja turizma do leta 2023, ki so jo pripravili, upajo, da bodo na Cerkljansko zvabili še več domačih in tujih gostov.
Nova turistična karta je namenjena predvsem obiskovalcem, ki v Cerkno prihajajo iz drugih krajev oziroma tujine, čeprav je zaradi pandemije covida-19 turistična dejavnost še zmeraj omejena na slovenske turiste. »Vsekakor je karta res namenjena predvsem obiskovalcem od drugod, a tudi lokalnemu prebivalstvu. Zakaj? Ker marsikdo od njih ne pozna teh poti,« pojasnjuje direktor LTO Laufar Cerkno Gregor Novaković.
Tudi manj znani kotički
Dobrodošla novost karte so zato predvsem destinacije, ki v javnosti niso zelo poznane. Cerkljansko večina hitro poveže s smučiščem in bolnico Franja, za slap Padstanajca oziroma na novo urejeno mulatjero pa so slišali le redki. »Poskusili smo zbrati poti, ki so čim bolj razpredene po vsej destinaciji. Veliko jih je vezanih na to, da je začetek poti v Cerknem, saj je približno 40 odstotkov prenočitev v hotelu. Smo se pa posvetili tudi obrobju in se tako smiselno navezali na že obstoječe poti, ki so jih ljudje že prej uporabljali,« še dodaja Novaković.
Dodana vrednost karte, ki jo obiskovalci lahko dobijo v prostorih turističnoinformacijskega centra v Cerknem, je predstavitev dvajsetih lokalnih ponudnikov domačih dobrot oziroma spominkov. Zemljevid tako vključuje sirarje, čebelarje, ponudnike pekovskih izdelkov, rokodelce, ponudnike suhomesnatih izdelkov, pivovarno, ponudnike idrijskih žlikrofov ter pridelovalce sadja in zelenjave.
Novi zemljevid seveda vključuje tudi znamenito Partizansko bolnico Franja. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice
Lansko leto ni bilo tako slabo
V Cerknem so do konca lanskega oktobra, ko se je država zaradi drugega vala epidemije spet zaprla, ustvarili 36.800 prenočitev, največ je bilo seveda domačih turistov. Leto pred tem so jih v istem obdobju našteli 46.000. Glede na pandemijo so po besedah direktorja LTO Laufar Cerkno z izkupičkom zadovoljni. Nekateri so bili šele po prihodu v Cerkno presenečeni, koliko vsega je mogoče videti in doživeti na tem koncu Primorske, je poudaril Novaković.
Z novo strategijo razvoja turizma do leta 2023, ki so jo pripravili, upajo, da bodo na Cerkljansko zvabili še več domačih in tujih gostov.
