Piranske soline ne dohajajo prodaje

Zaradi upada pridelave soli v Sečovljah in Strunjanu v zadnjih letih so Telekomovemu podjetju Soline skopnele zaloge.
Fotografija: V solinah so v zadnjih letih zaradi klimatskih sprememb le v redkih letih dosegli običajne povprečne količine. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Odpri galerijo
V solinah so v zadnjih letih zaradi klimatskih sprememb le v redkih letih dosegli običajne povprečne količine. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

»Da lani pridelana sol ne bo mogla zadostiti vsem potrebam trga do letošnje sezone, je bilo jasno že ob koncu leta, zato smo sklenili omejiti dobavo. To pa ne pomeni, da je naša sol izginila s trgovskih polic, ampak smo dobavne količine razporedili, da bodo zdržale do poletja, ko pričakujemo nov pridelek,« pravi Klavdij Godnič, direktor podjetja Soline, ki je v lasti Telekoma Slovenije in upravlja s solinami v Sečovljah in Strunjanu.

Da po trgovinah zmanjkuje soli Piranskih solin, kakor se imenuje blagovna znamka, pod katero podjetje Soline trži svoje izdelke, so opazili nekateri zvesti kupci iz notranjosti Slovenije. Lani so pridelali nekaj čez 500 ton jedilne soli, kar je precej pod dolgoletnim povprečjem 1500 ton.


Vpliv klimatskih sprememb


»Dejstvo je, da si še vedno nismo opomogli od leta 2014, ko zaradi deževnega poletja nismo imeli sploh nobenega pridelka in smo se morali zanašati izključno na zaloge iz preteklih let. V zadnjih letih pa smo zaradi klimatskih sprememb le v redkih letih dosegli običajne povprečne količine in nam ni uspelo obnoviti starih zalog,« pojasni Klavdij Godnič. Obenem pa se jim je prodaja tudi izjemno povečala. Tako se morajo zelo truditi, da ne bi pustili na cedilu partnerjev, ki pri svojih izdelkih uporabljajo njihovo sol – in je na njih tudi označena.

Med temi je, denimo, Pršutarna Lokev kot eden večjih odjemalcev, so pa tudi nekateri slovenski sirarji in drugi proizvajalci. Kot nadaljuje sogovornik, so omejili tudi izvoz, ki v zadnjih letih predstavlja skoraj četrtino njihovih prihodkov. »Težave imamo sicer pri količini običajne tradicionalne soli, medtem ko imamo še vedno dovolj piranske soli z zaščiteno označbo porekla in solnega cveta,« navede. Solni cvet je še posebej cenjena sol, saj nastaja v tankem sloju na površini solnih bazenov in jo pobirajo s posebej prirejeno mrežico.

V krajinskem parku Sečoveljske soline in krajinskem parku Strunjan pridelujejo sol v skladu s 700 let starim izročilom in samo s tradicionalnimi orodji. Pridelek nastaja z naravno kristalizacijo na solnih poljih, kjer je dno prekrito s petolo – umetno gojenimi organizmi in snovmi, ki preprečuje mešanje soli z morskim blatom. Solna polja so v državni lasti, za gospodarsko dejavnost pridobivanja soli pa ima koncesijo podjetje Soline.

V solinah so v zadnjih letih zaradi klimatskih sprememb le v redkih letih dosegli običajne povprečne količine. FOTO: Tomi Lombar/Delo
V solinah so v zadnjih letih zaradi klimatskih sprememb le v redkih letih dosegli običajne povprečne količine. FOTO: Tomi Lombar/Delo


Iščejo solinarje


»Skupno imamo delujočih 30 solnih polj, ki jih že pospešeno pripravljamo na sezono. Cilj je vsako leto obnoviti eno opuščeno solno polje in tako slediti potrebam trga. Vseh solnih polj še nismo oddali najemnikom, tako da iščemo solinarje, ki jih bodo obdelovali,« omeni Godnič. Letos upajo na dobro sezono, vendar njihovo usodo kroji predvsem vreme, ki mora biti poleti – v ključnih juliju in avgustu – dovolj toplo in sušno.

Koronski čas jim je zagodel zaradi zaprtja njihovih trgovin, kjer poleg soli in pripomočkov prodajajo tudi naravne kozmetične izdelke iz solinskega blata in slanice. Poznalo pa se je tudi to, da ni bilo tujih turistov, ki so njihovi najpomembnejši kupci. »Tretji steber našega poslovanja so terme Thalasso spa Lepa Vida, ki so sredi solin, in so bile lani kljub vsemu zelo dobro obiskane. Spremenila se je le struktura gostov, saj so prevladovali domači obiskovalci,« še pove.

Komentarji: