Za zimsko službo slab milijon, a za državo hribovske občine enake obalnim
Lanska, s snegom dokaj skopa zima, je občini Idrija za vzdrževanje prevoznosti cest iz proračuna odnesla skoraj 800.000 evrov. Letos je obilna snežna odeja prišla že precej pred začetkom koledarske zime, zato se pristojni bojijo novih visokih stroškov. S podobno bojaznijo se srečujejo številne hribovske občine – država jim visokih stroškov čiščenja cest ne prizna, nameni pa jim enako vsoto denarja kot tistim, kjer snega v vsem letu sploh nimajo.
Za vse občine v Sloveniji velja enak sistem financiranja. S tem želi država »prebivalcem zagotoviti enake možnosti za zadovoljevanje potreb in interesov ne glede na to, v kateri občini prebivajo«. Morda so na papirju vse občine enake, a realnost je drugačna.
V občini Idrija plužijo in vzdržujejo 450 kilometrov cest in poti. Kategoriziranih jih je skoraj 400 kilometrov, toliko jih država upošteva pri financiranju, a brez zimskega vzdrževanja. Pred leti so morali za zimsko službo nameniti celo slab milijon evrov – v občini Izola so lani, na primer, plačali manj kot 23.000 evrov.
Financiranje bi bilo zato treba urediti tako, da hribovske občine s stroški zimske službe v primerjavi z drugimi ne bi bile v tako neenakopravnem položaju. S prerazporeditvijo sredstev glede na zimske razmere proračun namreč oklestijo na račun morebitnih drugih investicij.
»Gradnja in vzdrževanje cest na našem območju sta – tudi zaradi geološke nestabilnosti terena – precej dražja kot ponekod drugod, pa ne le v zimskem času, ampak skozi vse leto. Zimski službi moramo nameniti razvojni, investicijski denar, ki bi ga lahko vložili v gradnjo športne oziroma kulturne dvorane, drugih objektov, ali pa posodobitvi cest, ki so v groznem stanju. Nekaterih predelov v Jeličnem Vrhu, Mrzlem vrhu ali na Vojskem se zaradi udrtin niti plužiti ne da več normalno,« opozarja idrijski župan Tomaž Vencelj. Tudi zaradi slabe infrastrukture oziroma nižjega življenjskega standarda se iz kraja izseljujejo mladi, kar pa ni težava samo v idrijski občini.
Dvig povprečnin, a odliv prebivalstva
Cerkljanski župan Gašper Uršič pojasnjuje, da so pri njih za zimsko službo lani namenili slabih 127.000 evrov, kar je bil v primerjavi z letoma 2013 oziroma 2020 (več kot 338.000 oziroma 256.000 evrov) še znosen znesek. Poudarja pa tudi on, da skozi vzvod izračuna primerne porabe občin ni upoštevano dejstvo o geografskih značilnostih občin in njihovi razpršeni poselitvi. Samo gradnja ceste v hribovitem delu stane štirikrat toliko kot v ravninskem predelu, saj je potrebnih več podpornih zidov, varovalnih mrež in ograj.
»Isti problem je, da v izračunu ni upoštevano izvajanje zimske službe, kjer lahko pridemo zaradi izdatnih snežnih padavin v planiranem letu s 100.000 evrov na 340.000 evrov stroškov, ki nastanejo z vzpostavljanjem primernih voznih razmer. Namenskih sredstev države za to občina nima, zato vse našteto zajeda finančna sredstva, namenjena razvojnim investicijskim projektom,« pojasnjuje Uršič. Po njegovem mnenju država s tem povečuje neenakost razvojnih možnosti občin, kar vodi (tudi) v izseljevanje z območja.
Da je najmanj nenavadno, da je delež po kilometru, ki zajema tudi zimsko službo, za občine v hribovitem svetu enak tistemu za obmorske, se strinjajo tudi v kabinetu bovškega župana Valterja Mlekuža. Lani so za zimsko službo namenili dobrih 116.000 evrov, nekaj manj od planiranega zneska.
Na ministrstvu za javno upravo za zdaj ne predvidevajo zakonskih sprememb na področju financiranja občin, tako tudi ne sprememb pri izračunu stroškov za upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest. Sklicujejo se na to, da so v tem mandatu občinam večkrat dvignili povprečnino za vsakega občana, nazadnje lani za 60 evrov. A povišali so jo vsem občinam.
Od večjih mest bolj oddaljeni kraji se že leta soočajo z odlivom prebivalstva, zato proračuna povprečnina ne rešuje, kot tudi ne vlaganj v investicijske projekte, opozarja Tomaž Vencelj. Župani upajo, da jim bo država stopila naproti vsaj z interventnim zakonom.
