Zapornica bo izzvala številne kritike
Z najnovejšim načrtom bi zagotovili okoli sto parkirišč, zato lahko upravičeno pričakujejo veliko nezadovoljstvo tistih, ki bodo ostali za zapornico.
Odpri galerijo
100 parkirnih mest bi bili mogoče zagotoviti še letos z ureditvijo parkirnih prostorov. FOTO: Sašo Tušar
Zaradi negativnega mnenja Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) je gradnja nadomestne ceste na Mangartsko sedlo padla v vodo. Predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo so se prejšnji teden sestali s predstavniki Javnega zavoda TNP, ZRSVN in županom občine Bovec, rešitev pa so našli v zagotovitvi dodatnih parkirnih mest pred podorom ter prilagoditvijo prometnega režima oziroma na kratko povedano – postavili bodo zapornico.
Možne lokacije parkirnih površin naj bi bile določene junija, ko bodo opravili terenski ogled trase in poskušali najti rešitev, s katero ne bodo posegli v zaščiteni floro in favno. Z ureditvijo površin se bo prilagodil prometni režim, zaradi pomanjkanja parkirnih površin pa bo treba omejiti število vozil, predvidena je postavitev avtomatske zapornice s števcem prometa ter obvestilnih tabel za voznike. Z najnovejšim načrtom bi zagotovili okoli sto parkirišč, zato lahko upravičeno pričakujejo veliko nezadovoljstvo tistih, ki bodo ostali za zapornico.
Pobudnik Civilne iniciative za ohranitev Mangartskega sedla, upokojeni arhitekt Fedja Klavora, z zadnjim sklepom pristojnih ni zadovoljen in prst usmerja v bovško občino, ki se s problemom ceste na sedlo ne zna spopasti: »Uredili bodo parkirišča, potem pa cesto zaprli. Kaj se bo zgodilo? Gneča bo, ljudje bodo nezadovoljni, zadruga pa tudi, ker bo ob zaslužek. Rešitev je le ena. Da se čim prej lotijo projekta umirjanja prometa. Je pa to težka naloga – treba je ugotoviti, koliko avtobusov potrebuješ, koliko šoferjev, kakšni bodo urniki.«
Pri tem predlogu so največji problem spet – parkirišča. »Predvsem ne bi smeli čakati na junij, ko bodo šli gor in si ogledali, kakšne možnosti imajo, ampak bi morali začeti delati takoj zdaj. Državna nepovratna sredstva so na razpolago, tu je tudi Norveški sklad, namenjen projektom trajnostnega razvoja.«
A bovški župan Valter Mlekuž opozarja, da tudi spodaj možnosti za parkirišča ni na pretek, zato jim drugega kot sprejeti načrt postavitve zapornic (za zdaj) ne preostane. Ker gre za državno cesto, so bolj ali manj odvisni od volje direkcije, dodaja. »Da bi cesto pri Mlinču zaprli, ni mogoče, ureditev parkirišč bi bila tudi tam poseg v naravo. V Logu pod Mangartom pa je plazovito območje.«
Na nezadovoljstvo in kritike turistov, ki bodo ostali za zapornico, so pripravljeni. Najverjetneje bodo povišali tudi cestnino, saj so zdajšnji štirje evri smešna cena, v sezoni pa se po mangartski cesti prepelje tudi do 20.000 vozil. Morda bo zvišanje cene potnike »prisililo«, da na sedlo ne bodo vozili avtomobili z enim ali dvema potnikoma.
Župan Mlekuž na vprašanje, zakaj je minilo osem let od podora, ne da bi se domislili rešitve, odgovarja: »Izgubili smo jih, ker smo bili prepričani, da se bo cesta gradila. Nikoli ni bilo niti z besedo rečeno, da je ne bo. Zdaj, ko je bilo vse pripravljeno za gradnjo, pa se je prebudila civilna iniciativa in našli so metulje.« O javnih avtobusih še ne razmišljajo, tudi zato, ker je Mangart vremensko nepredvidljiv in ljudi brez zaščite na prostem ne bi mogli pustiti.
---
Možne lokacije parkirnih površin naj bi bile določene junija, ko bodo opravili terenski ogled trase in poskušali najti rešitev, s katero ne bodo posegli v zaščiteni floro in favno. Z ureditvijo površin se bo prilagodil prometni režim, zaradi pomanjkanja parkirnih površin pa bo treba omejiti število vozil, predvidena je postavitev avtomatske zapornice s števcem prometa ter obvestilnih tabel za voznike. Z najnovejšim načrtom bi zagotovili okoli sto parkirišč, zato lahko upravičeno pričakujejo veliko nezadovoljstvo tistih, ki bodo ostali za zapornico.
Pobudnik Civilne iniciative za ohranitev Mangartskega sedla, upokojeni arhitekt Fedja Klavora, z zadnjim sklepom pristojnih ni zadovoljen in prst usmerja v bovško občino, ki se s problemom ceste na sedlo ne zna spopasti: »Uredili bodo parkirišča, potem pa cesto zaprli. Kaj se bo zgodilo? Gneča bo, ljudje bodo nezadovoljni, zadruga pa tudi, ker bo ob zaslužek. Rešitev je le ena. Da se čim prej lotijo projekta umirjanja prometa. Je pa to težka naloga – treba je ugotoviti, koliko avtobusov potrebuješ, koliko šoferjev, kakšni bodo urniki.«
Pri tem predlogu so največji problem spet – parkirišča. »Predvsem ne bi smeli čakati na junij, ko bodo šli gor in si ogledali, kakšne možnosti imajo, ampak bi morali začeti delati takoj zdaj. Državna nepovratna sredstva so na razpolago, tu je tudi Norveški sklad, namenjen projektom trajnostnega razvoja.«
V sezoni se po mangartski cesti prepelje tudi do 20.000 vozil. FOTO: Sašo Tušar
Zdaj so se zbudili iniciativa in metulji
A bovški župan Valter Mlekuž opozarja, da tudi spodaj možnosti za parkirišča ni na pretek, zato jim drugega kot sprejeti načrt postavitve zapornic (za zdaj) ne preostane. Ker gre za državno cesto, so bolj ali manj odvisni od volje direkcije, dodaja. »Da bi cesto pri Mlinču zaprli, ni mogoče, ureditev parkirišč bi bila tudi tam poseg v naravo. V Logu pod Mangartom pa je plazovito območje.«
Na nezadovoljstvo in kritike turistov, ki bodo ostali za zapornico, so pripravljeni. Najverjetneje bodo povišali tudi cestnino, saj so zdajšnji štirje evri smešna cena, v sezoni pa se po mangartski cesti prepelje tudi do 20.000 vozil. Morda bo zvišanje cene potnike »prisililo«, da na sedlo ne bodo vozili avtomobili z enim ali dvema potnikoma.
Župan Mlekuž na vprašanje, zakaj je minilo osem let od podora, ne da bi se domislili rešitve, odgovarja: »Izgubili smo jih, ker smo bili prepričani, da se bo cesta gradila. Nikoli ni bilo niti z besedo rečeno, da je ne bo. Zdaj, ko je bilo vse pripravljeno za gradnjo, pa se je prebudila civilna iniciativa in našli so metulje.« O javnih avtobusih še ne razmišljajo, tudi zato, ker je Mangart vremensko nepredvidljiv in ljudi brez zaščite na prostem ne bi mogli pustiti.
---
