Krajani poklicali inšpekcije, investitor grozi z ovadbami
Skoraj vsa vas je proti oživitvi kamnoloma, ki ni obratoval petnajst let, koncesijska pogodba pa še ni podpisana.
Odpri galerijo
Obuditev kamnoloma Brinjeva gora razburja občane treh občin. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Krajani občin Oplotnica, Zreče in Slovenske Konjice, ki živijo nekaj sto metrov od kamnoloma Brinjeva gora, nasprotujejo njegovi obuditvi. Lastnik kamnoloma je družba Ecobeton, ki čaka še na koncesijsko pogodbo. Krajani so obupani, pravijo, da njihovih skrbi nihče ne sliši. Sprašujejo se, kakšno bo njihovo življenje, ko bodo tovornjaki prevažali material iz kamnoloma po ozkih cestah, težave bodo z vodo, na Brinjevi gori je tudi kulturna dediščina. V družbi Ecobeton pa trdijo, da jim v civilni iniciativi nagajajo. Krajani za Ecobeton pravijo podobno.
Vlada je marca sprejela uredbo o podelitvi rudarske pravice, ki jo je dobila družba Ecobeton. Ta je občini Oplotnica predlagala tudi razširitev pridobivalnega območja z 1,7 hektara na skupno 7,3 hektara. Od tega so po velikem nasprotovanju krajanov in tudi nekaterih opozorilih pristojnih služb odstopili. Krajani, združeni v civilno iniciativo, pa nočejo niti 1,7 hektara kamnoloma. »To bo prineslo prašenje. Pravijo, da ne bodo minirali, ampak zagotovil ni. Vsekakor v takem okolju ni prijetno živeti. Tu smo si ustvarili družine in kvaliteta življenja bo nedvomno slabša. Poleg tega so ceste zelo ozke. Že dva avtomobila se na asfaltu ne moreta srečati. Obljubljajo nam, da bo dnevno v povprečju tu peljalo deset kamionov. To je povprečje. Zagotovo jih bo poleti več kot pozimi. Zdaj pa preračunajte, kaj to pomeni v osemnajstih letih, za kolikor je predvidena koncesija. Vse to nas jezi in hkrati plaši. Namesto da bi se občina obrnila v zeleno, po 15 letih odpiramo kamnolom,« je dejal eden izmed krajanov.
Na območju Brinjeve gore sta skoraj 300 let stara cerkev sv. Neže in cerkev Matere Božje ter najdišče prazgodovinske poselitve. Članica civilne iniciative je opozorila, da je vsa leta vplivno območje kulturne dediščine obsegalo celotno Brinjevo goro, od pomladi pa le še manjši del. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije so pojasnili, da je bila napaka narejena že v preteklosti, saj so v odloku občine Zreče umanjkale parcele, ki bi morale biti v njem naštete, pa niso bile. Zaris vplivnega območja, ki je zdaj manjši, so tako le uskladili s parcelami, ki so navedene v odloku.
Predstavnik družbe Ecobeton trdi, da so krajanom vse predstavili: »Ampak civilna iniciativa še kar naprej nagaja in pišejo laži. Zato bomo zoper eno od članic vložili tudi kazensko ovadbo. Dobili smo tudi anonimno pismo, da je gospa iz civilne iniciative na arheološkem najdišču zgradila intenzivni sadovnjak. In ona bo nam govorila o kulturni dediščini?« Krajanka odgovarja, da so za to, da imajo nekaj arov sadovnjaka na sicer več kot štiri hektare velikem arheološkem najdišču, izvedeli pred dvema mesecema: »Jablane smo sadili leta 2004, najdišče je bilo vpisano leta 2012, torej zanj sploh nismo mogli vedeli. Sicer pa naša kmetija tu stoji že stoletja.«
V civilni iniciativi jih skrbi tudi, kaj bo z vodo, sprašujejo se, kako je možno, da se kamnolom zdaj odpira, če se je občina Oplotnica, ki je imela prej koncesijo v kamnolomu, odločila za opustitev izkoriščanja kamnoloma, ker je bil material preslab. Leta 2018 je kamnolom kupil Ecobeton. Njihov predstavnik je dejal, da je material za beton dober. Dodal je, da bodo vodo iz vodovoda Bezina uporabljali le za pitno vodo za zaposlene, za kamnolom bodo imeli zadrževalnik. Konjiški župan Darko Ratajc je glede vodovoda Bezina skeptičen: »Tam že zdaj vode primanjkuje.«
Vlada je marca sprejela uredbo o podelitvi rudarske pravice, ki jo je dobila družba Ecobeton. Ta je občini Oplotnica predlagala tudi razširitev pridobivalnega območja z 1,7 hektara na skupno 7,3 hektara. Od tega so po velikem nasprotovanju krajanov in tudi nekaterih opozorilih pristojnih služb odstopili. Krajani, združeni v civilno iniciativo, pa nočejo niti 1,7 hektara kamnoloma. »To bo prineslo prašenje. Pravijo, da ne bodo minirali, ampak zagotovil ni. Vsekakor v takem okolju ni prijetno živeti. Tu smo si ustvarili družine in kvaliteta življenja bo nedvomno slabša. Poleg tega so ceste zelo ozke. Že dva avtomobila se na asfaltu ne moreta srečati. Obljubljajo nam, da bo dnevno v povprečju tu peljalo deset kamionov. To je povprečje. Zagotovo jih bo poleti več kot pozimi. Zdaj pa preračunajte, kaj to pomeni v osemnajstih letih, za kolikor je predvidena koncesija. Vse to nas jezi in hkrati plaši. Namesto da bi se občina obrnila v zeleno, po 15 letih odpiramo kamnolom,« je dejal eden izmed krajanov.
Kulturna dediščina
Na območju Brinjeve gore sta skoraj 300 let stara cerkev sv. Neže in cerkev Matere Božje ter najdišče prazgodovinske poselitve. Članica civilne iniciative je opozorila, da je vsa leta vplivno območje kulturne dediščine obsegalo celotno Brinjevo goro, od pomladi pa le še manjši del. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije so pojasnili, da je bila napaka narejena že v preteklosti, saj so v odloku občine Zreče umanjkale parcele, ki bi morale biti v njem naštete, pa niso bile. Zaris vplivnega območja, ki je zdaj manjši, so tako le uskladili s parcelami, ki so navedene v odloku.
Predstavnik družbe Ecobeton trdi, da so krajanom vse predstavili: »Ampak civilna iniciativa še kar naprej nagaja in pišejo laži. Zato bomo zoper eno od članic vložili tudi kazensko ovadbo. Dobili smo tudi anonimno pismo, da je gospa iz civilne iniciative na arheološkem najdišču zgradila intenzivni sadovnjak. In ona bo nam govorila o kulturni dediščini?« Krajanka odgovarja, da so za to, da imajo nekaj arov sadovnjaka na sicer več kot štiri hektare velikem arheološkem najdišču, izvedeli pred dvema mesecema: »Jablane smo sadili leta 2004, najdišče je bilo vpisano leta 2012, torej zanj sploh nismo mogli vedeli. Sicer pa naša kmetija tu stoji že stoletja.«
V civilni iniciativi jih skrbi tudi, kaj bo z vodo, sprašujejo se, kako je možno, da se kamnolom zdaj odpira, če se je občina Oplotnica, ki je imela prej koncesijo v kamnolomu, odločila za opustitev izkoriščanja kamnoloma, ker je bil material preslab. Leta 2018 je kamnolom kupil Ecobeton. Njihov predstavnik je dejal, da je material za beton dober. Dodal je, da bodo vodo iz vodovoda Bezina uporabljali le za pitno vodo za zaposlene, za kamnolom bodo imeli zadrževalnik. Konjiški župan Darko Ratajc je glede vodovoda Bezina skeptičen: »Tam že zdaj vode primanjkuje.«
