Na Paradi ponosa nasilje in incidenti, posredovala je policija
Sobotne Parade ponosa v Mariboru, ki je potekala pod pod sloganom Iz zakonov v družbo, se je udeležilo preko 300 ljudi. Pri tem je vnovič prišlo do incidentov in nasilja, tako da je morala posredovati policija. Vsaj ena oseba je morala poiskati pomoč na urgenci, so sporočili organizatorji iz Mladinskega kulturnega centra Maribor.
Nekaj deset nasprotnikov parade je že pred začetkom dogodka prišlo na Trg svobode in v znak protesta razprostrlo slovensko zastavo, so zapisali v sporočilu za javnost.
Med kulturno-umetniškim programom sta se nato po njihovih informacijah nedaleč od Trga svobode zgodila vsaj dva incidenta, v katerih sta bila tarča napada udeleženca parade, ki sta dogodka prijavila policiji. Prav tako so seznanjeni z vsaj enim napadom, ki se je zgodil po zaključku uradnega dela parade, ko so se udeleženci že razkropili po mestu. Vsaj ena oseba je morala poiskati pomoč na urgenci.
Večer na spletni strani poroča, da so pretepli znanega mariborskega aktivista LGBTQIA+, performerja in pisca Renata Volkerja, ki je na družabnih omrežjih objavil svojo fotografijo v rešilnem avtomobilu s pripisom: »After party je na urgenci.« Volker je pozneje za časnik pojasnil, da je šel s prireditve proti domu po Trgu Leona Štuklja, ko je za njim prišlo več oseb, ki so ga napadle, brcale in teple, nato pa pobegnile.
Boštjan Velički s Policijske uprave Maribor pa je za Večer povedal, da na prireditvenem prostoru niso obravnavali kršitev, so pa na podlagi prijave v mobilni policijski pisarni, ki so jo imeli v bližini, obravnavali dve kršitvi javnega reda in miru v bližnjem gostinskem lokalu.
Po koncu javnega shoda so bili obveščeni o dveh primerih. Skupina mlajših moških je v središču mesta pretepla moškega, ki je šel nato v Univerzitetni klinični center Maribor, in se razbežala. V drugem primeru so moškega zmerjali in vanj metali jajca, do fizičnega napada pa ni prišlo.
Policisti še zbirajo obvestila o dogodkih.
V Mladinskem kulturnem centru Maribor so nasilje ostro obsodili. »Pomembno je, da se zoper sovraštvo in diskriminacijo odzovemo takoj, skupaj in povezano. Hkrati pa takšni dogodki, kot tudi sovražni govor na družbenih omrežjih, ki ga je pred parado (še) več, potrjujejo eno od ključnih sporočil letošnje mariborske Parade ponosa: da so parade, s katerimi opozarjamo na neenakosti v družbi in na nesprejemanje drugačnosti, še vedno potrebne in da je spremembe iz zakonov treba prenesti v družbo. Zakoni so pomembni, pomembni pa so tudi socialni premiki. Šele z združevanjem teorije in prakse bomo na pravi poti,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Kot so ocenili, je sicer na področju pravic skupnosti LGBTQIA+ v Sloveniji prišlo do napredka, pri čemer so izpostavili uzakonitev istospolnih zakonskih zvez in skupnega posvajanja otrok ter odpravo prepovedi darovanja krvi za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi. A določene pravice ostajajo nedosegljive, ena od poti do njih pa so spremembe zakonov, so dodali.
Nasilje tudi na Paradi ponosa v Ljubljani
V okviru kulturno-umetniškega programa je v soboto na oder stopilo več govorcev. »Ena najbolj pomembnih človekovih pravic je ta, da lahko (po)vemo, kdo smo. Povsod. Brez strahu, brez (samo)cenzure, brez ocenjevanja ravni ogroženosti. In brez občutka, da zgolj živeti našo resnico drugim predstavlja grožnjo. Pravica do svobode izražanja in svobode biti je od nekdaj v ospredju LGBTIQ+ političnih zahtev in bojev. Je osrednja nota vseh parad ponosa,« je v govoru izpostavil Linn Julian Koletnik iz Amnesty International Slovenije in ponovno pozval k podpisu peticije za pravico trans oseb do samoopredelitve.
Zdaj moramo vlado in institucije držati za besedo, glasno opozarjati na kakršnokoli diskriminacijo in skupaj poskrbeti, da nobeno nasilje ne bo spregledano - doseči moramo, da se vsi zavedamo, kako je biti LGBTIQ+ oseba v Sloveniji,« je dejala Katja Štefanec iz društva Parada ponosa.
»Dokler se bomo v Mladinskem kulturnem centru Maribor srečevali s posamezniki, ki svoje spolne usmerjenosti ali spolne identitete ne morejo svobodno živeti v domačem, šolskem ali delovnem okolju, dokler se bodo po mestu pojavljali napisi in nalepke ANTI LGBT, dokler bomo Parado ponosa lahko organizirali samo ob spremstvu policije, obstajajo razlogi za organizacijo Parade ponosa v Mariboru,« pa je povedala direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor Marja Guček.
Podporo paradi so bodisi s pismom bodisi z vnaprej posnetim nagovorom izrazili tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, evropski poslanec Matjaž Nemec ter pobudnica prve parade ponosa v Ljubljani Tatjana Greif. Na nasilje v Mariboru se je na družbenem omrežju X odzvala predsednica SD in zunanja ministrica Tanja Fajon: »Gre za strahopetno dejanje manjšine, saj je večina že večkrat dokazala, da želimo vse posameznike enakovredno vključiti v delovanje skupnosti. Samo skrajna manjšina nasprotuje raznolikosti in vključenosti naše družbe.«
Na sobotno dogajanje se odzivajo tudi predstavniki države in civilne družbe. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na družbenem omrežju X podčrtala, da je njeno sporočilo jasno: »Vsak človek, ne glede na svojo spolno usmerjenost, spolno identiteto ali spolni izraz, je vreden spoštovanja, ljubezni in enake obravnave. Incident na mariborski Paradi ponosa ostro obsojam in pozivam pristojne institucije, da strokovno obravnavajo vsako prijavo nasilja in nestrpnosti, z ustrezno podporo žrtvam. Vedno in povsod se moramo postaviti po robu homofobiji, transfobiji, interfobiji in vsem oblikam nestrpnosti ter vsakršnega nasilja.«
Da je fizični napad na Paradi ponosa nesprejemljiv in vsega obsojanja vreden, je na omrežju X poudarila tudi kulturna ministrica Asta Vrečko. »Prav tako sovražni govor desne politike, ki s tem legitimira takšna dejanja, namesto da bi jih obsodila. Za boljši svet je potrebno graditi družbo solidarnosti in strpnosti, ne nasilja in razdvajanja,« je dodala. Njeno sporočilo je poobjavila tudi vlada.
Pri Inštitutu 8. marec pa so ocenili, da ima nasilje na tretji mariborski paradi ponosa »svojega odkritega političnega podpornika v vseh, ki ga legitimirajo, a tudi v naraščanju naše indiference«. »Kar potrebujemo, ni zgolj iskanje storilcev, splošna obsodba nasilja, ampak tudi vztrajna javna razprava o tem, kako se radikalizira slovenska politika in kdo so njeni nosilci,« so izpostavili na družbenem omrežju Facebook. »Končno pa tudi velja: bodite pozorni, katere izmed strank nikoli ne obsodijo tovrstnega nasilja in kako nanj reagirajo,« so pristavili.
O nasilju so poročali tudi udeleženci junijske Parade ponosa v Ljubljani, in sicer o žalitvah, verbalnih in fizičnih napadih, zažigu mavrične zastave ter uničevanju zasebne lastnine. Dogajanje je tedaj poleg Varuha človekovih pravic obsodil tudi politični vrh.
