Nočejo ne kamnoloma ne tovornjakov
Kamnolom v občini Oplotnica, ki več let ni obratoval, bi radi širili, tovornjaki pa bi vozili skozi vas v občini Zreče, kjer krajani vsemu temu nasprotujejo.
Odpri galerijo
O ponovni oživitvi kamnoloma Brinjeva gora bodo nocoj razpravljali tudi zreški svetniki. Zreški SD zahteva takojšnjo ustavitev projekta in je proti ponovni oživitvi kamnoloma. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Krajani Gračiča v občini Zreče nočejo ponovne obuditve več sto metrov oddaljenega, več let nedelujočega kamnoloma Brinjeva gora v občini Oplotnica. Najbolj jih skrbi prevoz, saj je predvideno, da bodo tovornjaki iz kamnoloma vozili skozi njihov kraj po cesti, ki je že zdaj v slabem stanju. Medtem je družba Ecobeton že predlagala širitev kamnoloma, kar bi ogrozilo tamkajšnjo kulturno dediščino.
Pridobivalna površina na območju kamnoloma je velika 1,7 hektara. Vlada je ta mesec sprejela uredbo o podelitvi rudarske pravice, ki jo je dobila družba Ecobeton. Koncesijska pogodba bo sklenjena za 18 let, v tem času bo Ecobeton plačal 325.851 evrov koncesnine in bo lahko izkopal 450.843 kubičnih metrov dolomita. Družba je občini Oplotnica že predlagala razširitev pridobivalnega območja na skupaj 7,3 hektara.
Krajani so o ponovnem izkoriščanju kamnoloma, ki več let ni deloval, izvedeli iz lokalnega časopisa: »Nihče nas ni o ničemer obvestil, pa so hiše 400 metrov stran, kamnolom je tik ob cesti. Nekateri so si tu zgradili novogradnje in opozarjajo, da je bil že zdaj, ko so zgolj čistili območje, ropot. Kaj šele bo, ko bodo začeli delati v kamnolomu! Problem bodo tovornjaki, prevoz je namreč predviden prav po cesti, ki gre skozi naš kraj v občini Zreče. Ob cesti je tudi vodovod, v bližini je spomeniško zaščitena cerkev sv. Neže, ki bo čez dve leti stara 300 let. Cesto naj speljejo po svoji občini!« Krajani so proti kamnolomu in transportu že zbrali podpise 99 odstotkov krajanov.
Župan Oplotnice Matjaž Orter je dejal, da ima Ecobeton vsa soglasja in da mu izkoriščanja kamnoloma ne morejo preprečiti. O širitvi kamnoloma je dejal, da gre le za pobudo, na katero se bodo v postopku sprememb prostorskega načrta še dajale pripombe: »Gotovo bo investitor naredil popravke, ker se tudi oni ne bi radi prepirali.« Dodal je, da je bila občina Zreče glede ponovne obuditve kamnoloma seznanjena že vsaj pred letom dni: »Takrat je dal investitor predlog, da bi sofinanciral gradnjo ceste. Verjetno pa s širitvijo v Zrečah niso bili seznanjeni.«
To je potrdil tudi zreški župan Boris Podvršnik: »Kar ima lastnik kamnoloma odobreno na podlagi starih aktov, ne moremo preprečiti. Nočemo pa še enih Stranic. Tam se je v kamnolomu preveč izkoriščalo, zato ga zdaj ni mogoče sanirati.« Nocoj bodo o kamnolomu govorili tudi zreški svetniki.
Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) pripomb ob odprtju kamnoloma ni imel. Širitev pa bo težava, je zapisal Srečko Štajnbaher iz ZVKDS: »Predvidena sanacija v takšnem obsegu popolnoma spreminja odnos do kulturnih spomenikov cerkve sv. Neže, cerkve Matere božje na Brinjevi gori ter registriranih enot kulturne dediščine mežnarije in Šparovčeve kapele.« Ogroženo bo tudi najdišče prazgodovinske poselitve, za katero je celjska enota ZVKDS pripravila predlog za vpis v register kulturne dediščine, je odgovorila Mateja Ravnik: »Ob morebitni širitvi kamnoloma bo najdišče po vsej verjetnosti delno uničeno in poškodovano. Z nenadzorovanim uničenjem najdišča bi se izgubile pomembne informacije o grobiščnem kontekstu najdišča, s tem bi bila povzročena nepopravljiva škoda na nepremični arheološki kulturni dediščini.«
Pridobivalna površina na območju kamnoloma je velika 1,7 hektara. Vlada je ta mesec sprejela uredbo o podelitvi rudarske pravice, ki jo je dobila družba Ecobeton. Koncesijska pogodba bo sklenjena za 18 let, v tem času bo Ecobeton plačal 325.851 evrov koncesnine in bo lahko izkopal 450.843 kubičnih metrov dolomita. Družba je občini Oplotnica že predlagala razširitev pridobivalnega območja na skupaj 7,3 hektara.
Krajani so o ponovnem izkoriščanju kamnoloma, ki več let ni deloval, izvedeli iz lokalnega časopisa: »Nihče nas ni o ničemer obvestil, pa so hiše 400 metrov stran, kamnolom je tik ob cesti. Nekateri so si tu zgradili novogradnje in opozarjajo, da je bil že zdaj, ko so zgolj čistili območje, ropot. Kaj šele bo, ko bodo začeli delati v kamnolomu! Problem bodo tovornjaki, prevoz je namreč predviden prav po cesti, ki gre skozi naš kraj v občini Zreče. Ob cesti je tudi vodovod, v bližini je spomeniško zaščitena cerkev sv. Neže, ki bo čez dve leti stara 300 let. Cesto naj speljejo po svoji občini!« Krajani so proti kamnolomu in transportu že zbrali podpise 99 odstotkov krajanov.
Prilagoditve bodo?
Župan Oplotnice Matjaž Orter je dejal, da ima Ecobeton vsa soglasja in da mu izkoriščanja kamnoloma ne morejo preprečiti. O širitvi kamnoloma je dejal, da gre le za pobudo, na katero se bodo v postopku sprememb prostorskega načrta še dajale pripombe: »Gotovo bo investitor naredil popravke, ker se tudi oni ne bi radi prepirali.« Dodal je, da je bila občina Zreče glede ponovne obuditve kamnoloma seznanjena že vsaj pred letom dni: »Takrat je dal investitor predlog, da bi sofinanciral gradnjo ceste. Verjetno pa s širitvijo v Zrečah niso bili seznanjeni.«
To je potrdil tudi zreški župan Boris Podvršnik: »Kar ima lastnik kamnoloma odobreno na podlagi starih aktov, ne moremo preprečiti. Nočemo pa še enih Stranic. Tam se je v kamnolomu preveč izkoriščalo, zato ga zdaj ni mogoče sanirati.« Nocoj bodo o kamnolomu govorili tudi zreški svetniki.
Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) pripomb ob odprtju kamnoloma ni imel. Širitev pa bo težava, je zapisal Srečko Štajnbaher iz ZVKDS: »Predvidena sanacija v takšnem obsegu popolnoma spreminja odnos do kulturnih spomenikov cerkve sv. Neže, cerkve Matere božje na Brinjevi gori ter registriranih enot kulturne dediščine mežnarije in Šparovčeve kapele.« Ogroženo bo tudi najdišče prazgodovinske poselitve, za katero je celjska enota ZVKDS pripravila predlog za vpis v register kulturne dediščine, je odgovorila Mateja Ravnik: »Ob morebitni širitvi kamnoloma bo najdišče po vsej verjetnosti delno uničeno in poškodovano. Z nenadzorovanim uničenjem najdišča bi se izgubile pomembne informacije o grobiščnem kontekstu najdišča, s tem bi bila povzročena nepopravljiva škoda na nepremični arheološki kulturni dediščini.«
