Nova pridobitev ob jezeru, ki ga še ni

Naravovarstveno središče na območju bodočega Vonarskega jezera je center za vse, ki se želijo podučiti o življenju v reki Sotli in ob njej.
Fotografija: Bobrov center je na poti med Rogaško Slatino in Podčetrtkom, ob kolesarski stezi in mejni reki Sotli. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Odpri galerijo
Bobrov center je na poti med Rogaško Slatino in Podčetrtkom, ob kolesarski stezi in mejni reki Sotli. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Rogaška Slatina – Naravovarstveni center na poti med Rogaško Slatino in Podčetrtkom, ki so mu na zavodu za varstvo narave nadeli ime Bobrov center, bodo konec tedna v celoti odprli za javnost. Ta teden še preizkušajo vso tehnologijo, s katero bodo obiskovalcem interaktivno poskušali približati Sotlo, njeno rastlinje in živalstvo. Center je umeščen prav na en konec bodočega Vonarskega jezera, območje si namreč že 15 let prizadevajo znova ojezeriti.

Bobrček spremlja obiskovalce po centru. V ozadju je območje, kjer bo jezero, griči za njim so že na Hrvaškem. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Bobrček spremlja obiskovalce po centru. V ozadju je območje, kjer bo jezero, griči za njim so že na Hrvaškem. FOTO: Špela Kuralt/Delo


Na mejni Sotli so v okviru še enega evropskega projekta za zagotovitev poplavne varnosti obnovili pregrado Vonarje, kar je dalo možnost za ponovno ojezeritev tega območja, potem ko so morali leta 1988 Vonarsko ali Sotelsko jezero zaradi slabe kakovosti vode izprazniti. Dokončne odločitve na podlagi analiz, ali bo na tem mestu spet jezero, še ni. Bo pa zagotovo manjše, kot je bilo pred več kot tremi desetletji. Bobrov center bo na obali dela jezera, ki sodi v Rogaško Slatino.

Bobrišče v centru. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Bobrišče v centru. FOTO: Špela Kuralt/Delo


Temeljna ideja centra je doživljanje, občutenje narave in poučne, naravovarstvene vsebine. Kljub temu minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki si že leta prizadeva za ojezeritev območja, ob odprtju ni skrival turističnih ambicij: »V tem centru vidim začetek realizacije projekta, s katerim se ukvarjamo že več kot 15 let. Sem smo pripeljali celo vrsto ministrov z obeh strani meje in korak za korakom gremo k realizaciji Vonarskega jezera. Obnovljen je jez, zdaj odpiramo dodatno končno ponudbo. S tem bomo prišli do povezave dveh močnih turističnih centrov, kar bo najmočnejša turistična destinacija v slovenskem prostoru.«

Vrba, ki so jo obdelali bobri. FOTO: arhiv ZRSVN
Vrba, ki so jo obdelali bobri. FOTO: arhiv ZRSVN

 

Hrvaško-nemški bobri


Bobrov center so postavili v sklopu projekta Vezi narave v čezmejnem programu Interreg Slovenija-Hrvaška. Stroški projekta na območju Rogaške Slatine so skoraj 1,39 milijona evrov, od tega je bilo 616.000 evrov evropskega denarja. Ureditev Bobrovega centra je stala 1,29 milijona, dobrih sto tisočakov pa so namenili še za ureditev nadomestnih habitatov za vidro v pritokih Sotle. Bobrov center je primeren za vse starostne skupine, morda pa bodo najbolj navdušeni otroci. Njih pozdravi bobrček, maskota, ki obiskovalca spremlja ves čas ogleda. V centru je na ogled čisto pravo bobrišče, vanj lahko otroci tudi zlezejo. Prikazana je primerjava naravne in umetne struge, prav tako reka Sotla z značilnimi vodnimi vrstami. Med njenimi prebivalci so tudi bobri, ki so občini s preglodanimi cevmi že povzročili nekaj preglavic.

Bober v akciji. FOTO: arhiv ZRSVN
Bober v akciji. FOTO: arhiv ZRSVN


Bobrov v Sloveniji sicer dolgo ni bilo, je razložila Tanja Košar Starič z zavoda za varstvo narave: »Bobra so jedli, iz njegove dlake so delali odlično klobučevino, iz žlez pa parfume. Tako so evrazijskega bobra v Sloveniji pred več kot dvesto leti iztrebili.« Direktor zavoda Teo Hrvoje Oršanič je pojasnil, da so bobri, ki jih zdaj opazujemo, prišli iz Hrvaške: »Pred dvajsetimi leti so jih spet opazili, raziskovanje, od kod so prišli, pa je pokazalo, da so v Posavini uvozili bobre iz Bavarske in jih izpustili v naravo. Očitno bobri, naj mi hrvaški kolegi ne zamerijo, niso bili zadovoljni in so krenili nazaj proti Nemčiji, prišli do Slovenije in si rekli: 'Tole je pa še boljše!' In so ostali. Od takrat se je bober razširil proti Beli krajini, do Drave, tudi ob Sotli jih imamo.«

Komentarji: