Recenzija: Sosežig bo vplival na zdravje

Po ugotovitvah Inštituta za okolje in prostor so največja težava sosežiga odpadkov predvsem težke kovine.
Fotografija: Recenzija poročila glede sosežiga odpadkov v Tešu: »Ni industrije brez emisije in vpliva na okolje, kljub upoštevanju mejnih vrednosti veljavne zakonodaje.« FOTO: Roman Šipić
Odpri galerijo
Recenzija poročila glede sosežiga odpadkov v Tešu: »Ni industrije brez emisije in vpliva na okolje, kljub upoštevanju mejnih vrednosti veljavne zakonodaje.« FOTO: Roman Šipić

Šoštanj – V recenziji poročila o vplivih na okolje za sosežig v Tešu zasebnega Inštituta za okolje in prostor je zapisano, da bo sosežig odpadkov »povečal obremenitev okolja s težkimi kovinami in drugimi onesnaževali. Poslabšal bo kakovost zraka in tal ter negativno vplival na zdravje ljudi.« V Tešu recenzijo še proučujejo. Recenzijo in odgovore nanjo bodo šoštanjski svetniki obravnavali januarja.

Doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik je v recenziji zapisala, da mejne vrednosti težkih kovin oziroma toksičnih elementov niso presežene niti pri sežigu lignita niti pri sosežigu lignita in goriva SRF iz odpadkov. So pa pri sosežigu vrednosti pri skoraj vseh težkih kovinah precej večje. To so tihi ubijalci, poudarja Ribarič Lasnikova. »V okolju se nalagajo in prehajajo v ljudi prek hrane, vdihavanja in kože ter se nalagajo v različne organe in povzročajo obolenja,« pravi. Dodala je, da ima SRF večje koncentracije kadmija, arzena, niklja in svinca kot lignit, zanje pa »ne obstaja spodnja meja toksičnosti. So rakotvorni, mutageni in teratogeni.«

image_alt
Teš sosežigu naproti, okoljevarstveniki proti


Treba bi bilo zagotavljati reden nadzor, a Ribarič Lasnikova opozarja, da so v praksi ti podatki redko objavljeni. »Za velike emisije živega srebra in talija iz trboveljske cementarne smo izvedeli šele leta po tem, ko smo jih dihali. Iz naprave sta izhajala kljub zagotovilom, da zaradi učinkovitih filtrov emisije težkih kovin sploh ni. Drugi primer so dioksini in furani, za katere so več let trdili, da so temperature v peči previsoke, da bi ostali v dimnih plinih, in pri tem zamolčali, da spet nastajajo v procesih ohlajanja plinov.«

Opozorila je še, da bo s sosežigom izpuščena tudi manjša količina stabilizata, ki ga uporabljajo za pregrado med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom, vseboval pa bo večje koncentracije težkih kovin. Čeprav je res, da bo s sosežigom manj izpustov ogljikovega dioksida, je ta navedba zavajajoča, piše v recenziji, saj bo SRF treba pripeljati do Teša: »Z dovozom SRF ga bomo povečali.«

image_alt
Sosežig blizu, okoljevarstveniki ogorčeni


V Šaleškem EKO gibanju pričakujejo, da bodo občinski svetniki sosežigu rekli ne: »Objava recenzije je rezultat našega opozarjanja na dolgoročne strupene in smrtonosne vplive sosežiga odpadkov na zdravje prebivalcev in na okolje. Kot tak bi bil sosežig usoden za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj že zdaj degradirane Šaleške doline, zato bomo od župana zahtevali izpolnitev obljube, da bo odločno nasprotoval sosežigu, prav tako od občinskih svetnikov, da sosežiga odpadkov ne bodo dovolili.«

V Tešu za zdaj odgovarjajo, da je presoja vplivov na okolje pokazala, »da sosežig SRF ne bi poslabšal okoljske slike Šaleške doline«. Recenzijo bodo proučili in upoštevali argumentirane in strokovne vidike ter sklenili: »V Tešu bomo odstopili od sosežiga, če bi se izkazalo, da projekt ni skladen z okoljsko zakonodajo oziroma bi lahko negativno vplival na okolje in zdravje ljudi.« Cvetka Ribarič Lasnik je v zaključku zapisala, da »ni industrije brez emisije in vpliva na okolje, kljub upoštevanju mejnih vrednosti veljavne zakonodaje«.

Komentarji: