Skrivalnice z dediščino pred vrati kamnoloma
Manjše vplivno območje kulturne dediščine je odprlo vrata ponovni obuditvi kamnoloma.
Odpri galerijo
Kamnolom Brinjeva gora bi Ecobeton rad obudil, krajani temu nasprotjujejo. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Krajani, ki živijo ob kamnolomu Brinjeva gora in nočejo, da kamnolom po petnajstih letih oživi, so pristojne opozorili, da je spomladi zaris vplivnega območja kulturne dediščine še obsegal celotno območje Brinjeve gore, zdaj pa je precej manjši. V odlokih občin Zreče in Oplotnica, ki so stari že nekaj let, ni vseh parcel, v občinah pa opozarjajo, da so v celoti sledili strokovnim podlagam Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).
ZVKDS je že pojasnila, da je pri pripravi zreškega odloka nastalo »neskladje med zarisom vplivnega območja in navedbo parcelnih številk«. Zreški župan Boris Podvršnik pa trdi, da nobene parcele niso izpustili. »Vse, kar je bilo v strokovnih podlagah, smo vpisali. Res pa v našem informacijskem sistemu ni vplivnega območja arheološkega najdišča, ker ga tudi ZVKDS nima vpisanega v register nepremične kulturne dediščine, kar je pogoj za odlok. To pomeni, da ta režim pri nas ni mogel biti izbrisan, ker niti vpisan še ni bil. To pomanjkljivost smo ugotovili lani pri projektu prazgodovinske dediščine Brinjeve gore in ZVKDS zdaj vodi postopek za vpis v register nepremične kulturne dediščine.«
Na ZVKDS so Podvršnikovo navedbo potrdili, da so parcelne številke umanjkale že v njihovih strokovnih podlagah, čeprav je bil zaris pravilen in je obsegal celotno Brinjevo goro. Zakaj se je to zgodilo, ni znano, so pa že predlagali, da se vplivno območje zariše nazaj.
Kulturni spomenik, ki je najbliže kamnolomu, je cerkev sv. Neže. Skoraj tristo let stara cerkev bo od najbližjega dela kamnoloma, ko bodo dela v polnem teku, oddaljena 150 metrov zračne linije. Kamnolom je leta 2018 kupila družba Ecobeton, leto dni pozneje pa so v občini Oplotnica sprejeli odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Cerkvi sv. Neže presenetljivo sploh niso določili vplivnega območja. Oplotniški župan Matjaž Orter je dejal, da se tako niso odločili sami: »Mi smo samo poštarji. Strokovne podlage so vse iz mariborske enote ZVKDS.«
Vodja mariborske enote ZVDKS Srečko Štajnbaher je pojasnil, da vplivnega območja niso določili, ker je cerkev sredi gozda: »Vedeli smo, da je kamnolom v bližini, ampak je bil že 15 let nedelujoč.« Zatrdil je, da jim nihče ni povedal za namere Ecobetona: »Zame je bil kamnolom opuščen. Če bi nam bilo to znano, bi gotovo zastrigli z ušesi. Lastnik ga zdaj želi izkoriščati v okviru veljavnega prostorskega akta in ZVKDS mu tega ne more preprečiti. Tudi če bi vpisali območje v register kulturne dediščine, to stanja ne spremeni, ker je odlok pravno veljaven.«
ZVKDS je že pojasnila, da je pri pripravi zreškega odloka nastalo »neskladje med zarisom vplivnega območja in navedbo parcelnih številk«. Zreški župan Boris Podvršnik pa trdi, da nobene parcele niso izpustili. »Vse, kar je bilo v strokovnih podlagah, smo vpisali. Res pa v našem informacijskem sistemu ni vplivnega območja arheološkega najdišča, ker ga tudi ZVKDS nima vpisanega v register nepremične kulturne dediščine, kar je pogoj za odlok. To pomeni, da ta režim pri nas ni mogel biti izbrisan, ker niti vpisan še ni bil. To pomanjkljivost smo ugotovili lani pri projektu prazgodovinske dediščine Brinjeve gore in ZVKDS zdaj vodi postopek za vpis v register nepremične kulturne dediščine.«
Na ZVKDS so Podvršnikovo navedbo potrdili, da so parcelne številke umanjkale že v njihovih strokovnih podlagah, čeprav je bil zaris pravilen in je obsegal celotno Brinjevo goro. Zakaj se je to zgodilo, ni znano, so pa že predlagali, da se vplivno območje zariše nazaj.
Kulturni spomenik, ki je najbliže kamnolomu, je cerkev sv. Neže. Skoraj tristo let stara cerkev bo od najbližjega dela kamnoloma, ko bodo dela v polnem teku, oddaljena 150 metrov zračne linije. Kamnolom je leta 2018 kupila družba Ecobeton, leto dni pozneje pa so v občini Oplotnica sprejeli odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Cerkvi sv. Neže presenetljivo sploh niso določili vplivnega območja. Oplotniški župan Matjaž Orter je dejal, da se tako niso odločili sami: »Mi smo samo poštarji. Strokovne podlage so vse iz mariborske enote ZVKDS.«
Vodja mariborske enote ZVDKS Srečko Štajnbaher je pojasnil, da vplivnega območja niso določili, ker je cerkev sredi gozda: »Vedeli smo, da je kamnolom v bližini, ampak je bil že 15 let nedelujoč.« Zatrdil je, da jim nihče ni povedal za namere Ecobetona: »Zame je bil kamnolom opuščen. Če bi nam bilo to znano, bi gotovo zastrigli z ušesi. Lastnik ga zdaj želi izkoriščati v okviru veljavnega prostorskega akta in ZVKDS mu tega ne more preprečiti. Tudi če bi vpisali območje v register kulturne dediščine, to stanja ne spremeni, ker je odlok pravno veljaven.«
