Velenjski svetniki: Sosežig v danih okoliščinah ni izvedljiv
Svetniki od vlade zahtevajo opustitev plačevanja nakupa emisijskih kuponov za pridobivanje toplotne energije.
Odpri galerijo
Že v kratkem se obetajo vroči pogovori glede prihodnosti Šaleške doline, do sredine aprila je v javni obravnavi namreč osnutek nacionalne strategije za izstop iz premoga. Po najbolj ambicioznem predlogu bi Šaleška dolina iz premoga izstopila leta 2033. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Velenjski mestni svetniki so skoraj dva meseca po tem, ko so sosežig zavrnili šoštanjski svetniki, sprejeli sklep, da sosežig goriva SRF iz nenevarnih odpadkov skupaj z lignitom v bloku 6 Termoelektrarne Šoštanj »v danih okoliščinah ni izvedljiv«. To je ugotovila tudi delovna skupina za civilni nadzor nad projektom sosežiga, ki so jo ustanovili sicer šele konec septembra lani.
Župan Peter Dermol je dejal, da so energetske družbe podcenjevale delovno skupino, da na njena vprašanja pisno v Tešu niso odgovorili: »Rekli so, da bodo vse pojasnili, ko se bomo lahko srečali. To se nikoli ni zgodilo, vmes pa je šoštanjski občinski svet že sprejel sklep, da so proti sosežigu.« Zaradi vsega tega v Velenju ugotavljajo, je še dejal Dermol, da sosežig ni izvedljiv: »Še danes nimam odgovora, kako bi sosežig vplival. Niti ena stran me ni prepričala, tveganja so prevelika. Smo pa v Velenju pripravljeni za nove projekte, imamo največji izziv na področju iskanja novega toplotnega vira.«
Svetnik Franc Žerdin, sicer dolgoletni direktor Premogovnika Velenje, je dejal, da so z vsem tem v Šaleški dolini izgubili pomembno bitko za ohranitev programov: »Obema stranema se je nerazumno mudilo. Če bi delovali dobronamerno, z argumenti, bi bilo drugače.« Dodal je, da ni znano, kako se bo regija prestrukturirala in da popolnoma čiste proizvodnje električne energije in toplotne energije ni: »Avstrijci so lani zaprli zadnjo termoelektrarno, ampak so prej zgradili plinsko. Nemci bodo termoelektrarne, trenutno v njih proizvajajo 42 odstotkov energije, zaprli do leta 2038. Naša država hoče Teš zapreti leta 2033.«
Svetnik Adnan Glotić, sicer zaposlen v HSE in član projektne skupine za sosežig, je kolege opozoril na posledice odločitve glede zavrnitve sosežiga: »Prestrukturiranje regije bo težka odločitev. Nadomeščanje več kot 2500 delovnih mest in vira ogrevanja, ki bo okoljsko in strokovno sprejemljiv. Alternative nimamo.« Dodal je, da se zagotovo bliža višja cena ogrevanja: »Verjetno bomo svetniki kmalu to obravnavali. Cena emisijskih kuponov je na trgu od februarja poskočila s 33 na 43 evrov! Pri 100.000 kuponih na leto deset evrov višja cena na kupon pomeni milijon evrov na leto več za ogrevanje. Prihodnost bo zagotovo zelena. Odločitve pa ne bi smele biti zelene v smislu, da so neodgovorne in nezrele.«
Svetnica Breda Kolar pa je bila ostra: »Razpravljati bi morali o sosežigu. Lani februarja smo sprejeli sklep, da ne bomo potrdili projektov, ki bi poslabšali stanje v okolju. In sosežig ga poslabšuje. Poleg tega gre za komercialni projekt, od katerega Šaleška dolina ne bo imela ničesar.«
V Tešu so že večkrat povedali, da je sosežig odpadkov smiseln in okoljsko sprejemljiv projekt, a bodo upoštevali stališča lokalnih skupnosti in ne bodo nadaljevali postopka spremembe okoljevarstvenega dovoljenja. Že ob zavrnitvi projekta v Šoštanju so povedali, da je šlo pri sosežigu le za kupovanje časa in da se zagotovo obeta dražje ogrevanje ter da so velik problem emisijski kuponi.
Tega se v občini in predvsem v Komunalnem podjetju Velenje zelo dobro zavedajo. Kot so odgovorili iz velenjske komunale, je zavezanec za plačilo emisijskih kuponov kot proizvajalec Teš, vendar je strošek nakupa kuponov sestavni del kalkulacije prodajne cene toplotne energije. Letos bo tako za proizvodnjo toplotne energije strošek nakupa emisijskih kuponov znašal že skoraj štiri milijone evrov, pred tremi leti je bil ta strošek nič evrov.
Na to so s sklepom opozorili tudi mestni svetniki, ki od vlade zahtevajo opustitev plačevanja emisijskih kuponov »za potrebe pridobivanja toplotne energije z namenom povečanja konkurenčnosti gospodarstva, cenovne vzdržnosti daljinskega sistema ogrevanja ter zlasti za ohranjanje kakovosti zraka«. Hkrati vztrajajo pri preoblikovanju modela rabe sredstev sklada za podnebne spremembe na način, da se bodo finančna sredstva vračala v Šaleško dolino za ekološke projekte, ki bodo del prestrukturiranja regije.
Svetnik Matej Jenko je ob vsem tem spomnil na pretekle odločitve velenjskih svetnikov: »Ko se je začel graditi šesti blok Teš, smo vedeli, da bodo penali. Pa ste zagovarjali Teš takega, kot je.«
V Velenju so pred velikimi izzivi. Včeraj se je začela javna obravnava osnutka nacionalne strategije za izstop iz premoga. Ta načrtuje izstop iz premoga najkasneje leta 2033, čeprav so obravnavali tudi možnost izstopa do leta 2038 in do leta 2042.
Javna obravnava strategije bo trajala do sredine aprila, v tem času v Velenju načrtujejo tudi izredno sejo mestnega sveta. Je pa župan Dermol že pisal premieru Janezu Janši: »Ponovno sem izpostavil, da se je svet Mestne občine Velenje opredelil in izrazil pričakovanje odobritve najzgodnejšega roka za prehod regije iz premogovništva v letu 2042, z možnostjo petletnega prehodnega obdobja, saj v krajšem obdobju zaradi zahtevnosti in obsežnosti del na odpravi posledic rudarske dejavnosti pravičnega prehoda ni možno izvesti.« Odgovora še ni prejel.
Župan Peter Dermol je dejal, da so energetske družbe podcenjevale delovno skupino, da na njena vprašanja pisno v Tešu niso odgovorili: »Rekli so, da bodo vse pojasnili, ko se bomo lahko srečali. To se nikoli ni zgodilo, vmes pa je šoštanjski občinski svet že sprejel sklep, da so proti sosežigu.« Zaradi vsega tega v Velenju ugotavljajo, je še dejal Dermol, da sosežig ni izvedljiv: »Še danes nimam odgovora, kako bi sosežig vplival. Niti ena stran me ni prepričala, tveganja so prevelika. Smo pa v Velenju pripravljeni za nove projekte, imamo največji izziv na področju iskanja novega toplotnega vira.«
Kako drago bo ogrevanje?
Svetnik Franc Žerdin, sicer dolgoletni direktor Premogovnika Velenje, je dejal, da so z vsem tem v Šaleški dolini izgubili pomembno bitko za ohranitev programov: »Obema stranema se je nerazumno mudilo. Če bi delovali dobronamerno, z argumenti, bi bilo drugače.« Dodal je, da ni znano, kako se bo regija prestrukturirala in da popolnoma čiste proizvodnje električne energije in toplotne energije ni: »Avstrijci so lani zaprli zadnjo termoelektrarno, ampak so prej zgradili plinsko. Nemci bodo termoelektrarne, trenutno v njih proizvajajo 42 odstotkov energije, zaprli do leta 2038. Naša država hoče Teš zapreti leta 2033.«
Svetnik Adnan Glotić, sicer zaposlen v HSE in član projektne skupine za sosežig, je kolege opozoril na posledice odločitve glede zavrnitve sosežiga: »Prestrukturiranje regije bo težka odločitev. Nadomeščanje več kot 2500 delovnih mest in vira ogrevanja, ki bo okoljsko in strokovno sprejemljiv. Alternative nimamo.« Dodal je, da se zagotovo bliža višja cena ogrevanja: »Verjetno bomo svetniki kmalu to obravnavali. Cena emisijskih kuponov je na trgu od februarja poskočila s 33 na 43 evrov! Pri 100.000 kuponih na leto deset evrov višja cena na kupon pomeni milijon evrov na leto več za ogrevanje. Prihodnost bo zagotovo zelena. Odločitve pa ne bi smele biti zelene v smislu, da so neodgovorne in nezrele.«
Svetnica Breda Kolar pa je bila ostra: »Razpravljati bi morali o sosežigu. Lani februarja smo sprejeli sklep, da ne bomo potrdili projektov, ki bi poslabšali stanje v okolju. In sosežig ga poslabšuje. Poleg tega gre za komercialni projekt, od katerega Šaleška dolina ne bo imela ničesar.«
Dragi kuponi
V Tešu so že večkrat povedali, da je sosežig odpadkov smiseln in okoljsko sprejemljiv projekt, a bodo upoštevali stališča lokalnih skupnosti in ne bodo nadaljevali postopka spremembe okoljevarstvenega dovoljenja. Že ob zavrnitvi projekta v Šoštanju so povedali, da je šlo pri sosežigu le za kupovanje časa in da se zagotovo obeta dražje ogrevanje ter da so velik problem emisijski kuponi.
Tega se v občini in predvsem v Komunalnem podjetju Velenje zelo dobro zavedajo. Kot so odgovorili iz velenjske komunale, je zavezanec za plačilo emisijskih kuponov kot proizvajalec Teš, vendar je strošek nakupa kuponov sestavni del kalkulacije prodajne cene toplotne energije. Letos bo tako za proizvodnjo toplotne energije strošek nakupa emisijskih kuponov znašal že skoraj štiri milijone evrov, pred tremi leti je bil ta strošek nič evrov.
Na to so s sklepom opozorili tudi mestni svetniki, ki od vlade zahtevajo opustitev plačevanja emisijskih kuponov »za potrebe pridobivanja toplotne energije z namenom povečanja konkurenčnosti gospodarstva, cenovne vzdržnosti daljinskega sistema ogrevanja ter zlasti za ohranjanje kakovosti zraka«. Hkrati vztrajajo pri preoblikovanju modela rabe sredstev sklada za podnebne spremembe na način, da se bodo finančna sredstva vračala v Šaleško dolino za ekološke projekte, ki bodo del prestrukturiranja regije.
Svetnik Matej Jenko je ob vsem tem spomnil na pretekle odločitve velenjskih svetnikov: »Ko se je začel graditi šesti blok Teš, smo vedeli, da bodo penali. Pa ste zagovarjali Teš takega, kot je.«
Prihodnost
V Velenju so pred velikimi izzivi. Včeraj se je začela javna obravnava osnutka nacionalne strategije za izstop iz premoga. Ta načrtuje izstop iz premoga najkasneje leta 2033, čeprav so obravnavali tudi možnost izstopa do leta 2038 in do leta 2042.
Javna obravnava strategije bo trajala do sredine aprila, v tem času v Velenju načrtujejo tudi izredno sejo mestnega sveta. Je pa župan Dermol že pisal premieru Janezu Janši: »Ponovno sem izpostavil, da se je svet Mestne občine Velenje opredelil in izrazil pričakovanje odobritve najzgodnejšega roka za prehod regije iz premogovništva v letu 2042, z možnostjo petletnega prehodnega obdobja, saj v krajšem obdobju zaradi zahtevnosti in obsežnosti del na odpravi posledic rudarske dejavnosti pravičnega prehoda ni možno izvesti.« Odgovora še ni prejel.
