Zakaj drugi prehitevajo Celje?
Nekdanja uspešna direktorja Aleš Ilc in Franci Zidar opozarjata na nazadovanje nekoč tretjega največjega slovenskega mesta
Odpri galerijo
Aleš Ilc (levo) in Franci Zidar za razvoj Celja predlagata številne rešitve. FOTO: Brane Piano
Celje – Še preden je Turistična zveza Slovenije pred dnevi Celje razglasila za najlepše veliko slovensko mesto za letos, sta ugledna Celjana, nekdanji direktor Kovinotehne Aleš Ilc in dolgoletni direktor Kozjanskega parka Franci Zidar, opozorila na kopico za Celje ne prav prijetnih dejstev. Na pogovoru o tem, ali je zgodovina razvojna priložnost Celja ali predvsem breme, ni bilo nikogar od odgovornih z občine.
»Ko me vprašajo, po čem je moje mesto drugačno, zakaj se ga izplača obiskati, omenim zgodovino, potem pa se znajdem v zagati. Zakaj v času samostojne Slovenije Celje ne najde poti, zakaj so nas Koper, Kranj, Nova Gorica in Novo mesto, ki so bila za nami, prehiteli,« se sprašuje Ilc.
Spalno naselje upokojencev
Skrbi ga, ker v Celju ni pomembnih tujih investicij, ni IT-tehnologij oziroma digitalizacije. Cinkarna kot največja delodajalka posluje dobro, a s tehnologijo iz leta 1973, spori z državo o nujni okoljski sanaciji Celja pa še kar trajajo. Ema ni več, preživelo je nekaj dejavnosti s tehnologijo 19. stoletja, sodobna je le proizvodnja zabojnikov. Lik Savinjo je kupila avstrijska furnirnica, a prav tako gre za tehnologijo iz 70. let. Med dobavitelji za tujo avtomobilsko industrijo pa je v Celju samo Orodjarna. »Kaj je vzrok, da se sodobne tehnologije izogibajo Celju?« se je spraševal Ilc in opozoril, da mesto z izvrstnimi srednjimi šolami nima univerze, le nekaj podružnic visokih šol, ni pa inštitutov in ni novega znanja. »Mladi odhajajo, Celje pa postaja spalno naselje upokojencev,« je bil kritičen.
Poštni nabiralnik Darsa
»Od državnih ustanov imamo le poštni nabiralnik Darsa in nobene druge, ki bi bila pomembna na državni ravni. Imamo odlično kulturo, pa ni prireditev, ki bi bile zanimive za vso Slovenijo ali Evropo. Niti pri zgodovini in turizmu Celje ne zna izkoristiti priložnosti. Trudimo se za ureditev, ne znamo pa vdihniti vsebine. V starem mestnem jedru so prazna ali socialna stanovanja. Mesto je le čudovita fasada za poceni dogodke. A prav turizem je razvojna priložnost, kjer bi lahko najhitreje dosegli premike, saj je bilo veliko že narejenega,« je pojasnil nekdanji direktor Kovinotehne, zdaj pa poslovnež in vinar.
Ne viseči most, dokončanje Knežjega dvorca
Franci Zidar, dolgoletni direktor Kozjanskega parka, od leta 2007 pa lastnik gradu Lemberg, je opozoril, da so marsikje po Evropi, tudi vzhodni, znali podobno dediščino izkoristiti z revitalizacijo, zagotovili so kakovostno življenje prebivalcev, močno kulturno in poslovno življenje in privabili turiste. Po njegovem bi moralo Celje turistično ponudbo razširiti vsaj z Rimsko nekropolo v Šempetru, gradom Žovnekom pri Braslovčah, ali kar na vso regijo ali državo. Ljubljana in Bled sta oblegana, Celje ne.
O visečem mostu s Starega gradu na Miklavški hrib, ki ga kot svetovno atrakcijo obljublja župan Bojan Šrot, pa Zidar pravi: »Naj raje dokončajo Knežji dvorec v starem mestnem jedru, v vseh teh letih so ga obnovili le polovico.«
»Ko me vprašajo, po čem je moje mesto drugačno, zakaj se ga izplača obiskati, omenim zgodovino, potem pa se znajdem v zagati. Zakaj v času samostojne Slovenije Celje ne najde poti, zakaj so nas Koper, Kranj, Nova Gorica in Novo mesto, ki so bila za nami, prehiteli,« se sprašuje Ilc.
Spalno naselje upokojencev
Skrbi ga, ker v Celju ni pomembnih tujih investicij, ni IT-tehnologij oziroma digitalizacije. Cinkarna kot največja delodajalka posluje dobro, a s tehnologijo iz leta 1973, spori z državo o nujni okoljski sanaciji Celja pa še kar trajajo. Ema ni več, preživelo je nekaj dejavnosti s tehnologijo 19. stoletja, sodobna je le proizvodnja zabojnikov. Lik Savinjo je kupila avstrijska furnirnica, a prav tako gre za tehnologijo iz 70. let. Med dobavitelji za tujo avtomobilsko industrijo pa je v Celju samo Orodjarna. »Kaj je vzrok, da se sodobne tehnologije izogibajo Celju?« se je spraševal Ilc in opozoril, da mesto z izvrstnimi srednjimi šolami nima univerze, le nekaj podružnic visokih šol, ni pa inštitutov in ni novega znanja. »Mladi odhajajo, Celje pa postaja spalno naselje upokojencev,« je bil kritičen.
Poštni nabiralnik Darsa
»Od državnih ustanov imamo le poštni nabiralnik Darsa in nobene druge, ki bi bila pomembna na državni ravni. Imamo odlično kulturo, pa ni prireditev, ki bi bile zanimive za vso Slovenijo ali Evropo. Niti pri zgodovini in turizmu Celje ne zna izkoristiti priložnosti. Trudimo se za ureditev, ne znamo pa vdihniti vsebine. V starem mestnem jedru so prazna ali socialna stanovanja. Mesto je le čudovita fasada za poceni dogodke. A prav turizem je razvojna priložnost, kjer bi lahko najhitreje dosegli premike, saj je bilo veliko že narejenega,« je pojasnil nekdanji direktor Kovinotehne, zdaj pa poslovnež in vinar.
Ne viseči most, dokončanje Knežjega dvorca
Franci Zidar, dolgoletni direktor Kozjanskega parka, od leta 2007 pa lastnik gradu Lemberg, je opozoril, da so marsikje po Evropi, tudi vzhodni, znali podobno dediščino izkoristiti z revitalizacijo, zagotovili so kakovostno življenje prebivalcev, močno kulturno in poslovno življenje in privabili turiste. Po njegovem bi moralo Celje turistično ponudbo razširiti vsaj z Rimsko nekropolo v Šempetru, gradom Žovnekom pri Braslovčah, ali kar na vso regijo ali državo. Ljubljana in Bled sta oblegana, Celje ne.
O visečem mostu s Starega gradu na Miklavški hrib, ki ga kot svetovno atrakcijo obljublja župan Bojan Šrot, pa Zidar pravi: »Naj raje dokončajo Knežji dvorec v starem mestnem jedru, v vseh teh letih so ga obnovili le polovico.«
