Bolj kot na predhodnika spominja na premijske avtomobile
Renaultov korak naprej potrjuje model austral. Povsem novi športni terenec zamenjuje kadjarja, pri čemer ponuja več modernih linij in udobja ter bolj premijski občutek. Avtomobil nima električnega pogona, a smo zato tokrat preizkusili hibridno različico.
Že na zunaj se vidi, da so pri Renaultu temu avtomobilu namenili precej pozornosti. Austral deluje zajetno, v dolžino meri 4,51, v višino 1,62 in v širino 1,83 metra, od tal pa je oddaljen 18 centimetrov. Posebnost so žarometi v obliki črke C, ki omogočajo prilagajanje svetlobe glede na prometne razmere, razvili so jih pri družbi Hella Saturnus iz Ljubljane.
Renault austral techno mild hybrid 160 auto
Zastopnik: GA Adriatic
Cena: 32.900 evrov (testni model 36.630)
Euro NCAP (2022): *****
Izpust CO2: 141–148 g/km
Izboljšave so še bolj očitne v notranjosti. Pri vseh površinah so uporabili kakovostne materiale, vse je lično oblikovano, zato bolj kot na predhodnika kadjarja spominja na premijske avtomobile. Potniki hvalijo udobne sedeže in občutek varnosti. Prav tako je za držanje prijeten volan, a ima kakšen gumb preveč. Prestavno ročico so premaknili ob volan, kar je enako kot pri Mercedes-Benzu, vendar je zraven tudi smernik, s katerim voznik upravlja še brisalce. Rešitev ni prav priročna, saj uporabnik hitro po nesreči dregne napačno ročico, sploh ker je spodaj še manjša ročica za upravljanje radia. Torej je kar precej ročic na kupu.
S prestavitvijo samodejnega menjalnika je med voznikovim in sovoznikovim sedežem nastalo več odlagalnega prostora za vse mogoče drobnarije, skupno je v australu za kar 35 litrov odlagalnih prostorov. Na armaturni plošči je sicer zajeten zaslon na dotik, ki nam je povzročal nekaj težav pri povezovanju s telefonom, toda ker ima avtomobil Googlov operacijski sistem, povezava s telefonom ni nujna, saj austral ponuja vedno sveže navigacijske podatke.
Testni primerek je poganjal blagi hibrid v močnejši različici s 160 konjskimi močmi (116 kW). Osnova je 1,3-litrski bencinski štirivaljnik s turbo polnilnikom. Končno hitrost doseže pri 175 kilometrih na uro, do stotice potrebuje 9,7 sekunde, poraba pa je bila 7,2 litra na sto prevoženih kilometrov.
Austral nima štirikolesnega pogona, moč motorja razporeja osemstopenjski samodejni menjalnik CVT. Pri speljevanju sicer malce cuka, kar je nadležno na majhnih parkirnih prostorih, ko je treba večkrat zapeljati vzvratno in naprej. Po drugi strani je austral ravno na majhnem prostoru zelo gibčen zaradi krmiljenja štirih koles, saj se zadnji zasukata do pet stopinj v nasprotno smer od prednjih, med vožnjo z večjo hitrostjo pa se odklonita v isto smer kot prednji kolesi za največ stopinjo.
Na zadnjih sedežih udobno sedijo odrasli povprečne velikosti. Sedeži so deljivi v razmerju 60: 40 in nimajo odprtine za smuči. Zadnjo klop lahko premikate za 16 centimetrov, zato je v prtljažniku največ 575 litrov prostora.
Priznamo, da smo zaradi vsesplošnega naraščanja avtomobilskih cen pričakovali višjo ceno testnega australa. V osnovi stane 32.900 evrov, s še nekaj dodatne opreme (360-stopinjska kamera, prostoročno odpiranje prtljažnika, rezervno kolo, strešni nosilci, aktivni tempomat, opozorilo o prečnem prometu …) pa 36.630 evrov.
Drugo mnenje: Infozabavni sistem ni ravno biser
Novo ime, nov avtomobil? No, ja … Australu res ne morem zameriti sodobnih oblikovalskih potez, s katerimi deloma spominja na električnega megana, toda v primerjavi s kadjarjem se zdi, da ne gre za revolucijo, ki bi zahtevala spremembo imena. V notranjosti je posodobitev bolj konkretna, veliko smo videli že pri električnem meganu, a tu ob dveh velikih zaslonih izstopa ogromna ročica na sredinski konzoli, ki ni namenjena ukazovanju menjalniku, pač pa premikanju ene od številnih odlagalnih površin. Če se vrnem k zaslonom: tisti pred voznikom je slabo izkoriščen in ponuja premalo informacij, sprašujem se, denimo, zakaj bi imel pred seboj dve veliki sliki navigacijske naprave. Infozabavni sistem ni ravno biser preprostega upravljanja in zahteva kar nekaj privajanja in nepotrebnega klikanja. Austral se suvereno pelje, na lepih poteh boste porabo vzdrževali pod šestimi litri, a prav poseben šparovček ta hibrid vendarle ni. Ročica samodejnega menjalnika je vpeta v volanski obroč, kar ni ravno nekaj, čemur bi ploskali, sploh je tam zdaj kar gneča z upravljali. Vem, enako rešitev imajo mercedesi, vendar je tudi pri njih nisem nikoli uvrstil med odlike. Kot celota me austral prepriča manj kot francoska konkurenca s štirimi številkami, še posebej prtljažni prostor je precej osnovno zastavljen, ob podrtju naslonjala zadnje klopi ne nastane niti povsem raven prostor. Priznam, da sem pričakoval več. Če je že ime novo … Boštjan Okorn
