Čelada je nujna, a z njo še kaj drugega
Rastoča dejavnost, ki pa zahteva previdnost in pripravo. Lani v UKC obravnavali 600 poškodovanih.
Odpri galerijo
Motociklistična sezona je pred vrati, zato sicer že znana varnostna opozorila niso odveč. FOTO: Yamaha
Število motoristov v Sloveniji zadnja leta raste in z njimi se krepi tudi vozni park teh vozil. Strokovnjaki opozarjajo na skrbno pripravo na novo motoristično sezono, ki se bo kljub trenutno hladnim dnevom verjetno že kmalu začela.
Motociklizem je prijetna prostočasna dejavnost, ki zajema druženje z drugimi motoristi, fizično aktivnost, raziskovanje zanimivih krajev in okušanje lokalnih jedi, vsaj kadar tega ne preprečujejo ukrepi proti epidemiji. Nedvomno je v porastu – po statistiki agencije za varnost prometa je zadnja leta po približno 2000 novih voznikov kategorije A, kamor sodijo motocikli. Največ opravljenih izpitov kategorije A je v starostnih skupinah od 21 do 30 let in od 31 do 40 let, pri čemer so glavnina moški. Obenem raste število enoslednih motornih vozil: pred desetimi leti jih je bilo registriranih skoraj 87 tisoč, lani pa že 127.272.
Žal pa je vožnja z motociklom bistveno bolj tvegana v primerjavi z avtomobilom, zato pristojne službe obravnavajo precej nesreč z vpletenimi motoristi, tudi takih s smrtnim izidom. Črna statistika za leti 2019 in 2020 pravi, da je v prometnih nesrečah umrlo 45 voznikov enoslednih vozil. Poškodovanih je seveda bistveno več – samo v ljubljanskem kliničnem centru vsako leto v povprečju obravnavajo okoli 600 poškodovanih motoristov in njihovih sopotnikov.
Kakšne bodo motoristove poškodbe, je odvisno od uporabe zaščitne opreme. »Motoristi si največkrat poškodujejo spodnje okončine (45 odstotkov), sledijo zgornje okončine s 40 odstotki, glava s 35, prsni koš s 30, hrbtenica z 20 in trebuh s 15 odstotki,« pravi travmatolog Tomaž Randl iz UKC Ljubljana. »Na spodnji okončini je najpogostejši zlom goleni, v četrtini primerov, sledijo medenica (20 odstotkov), koleno (15 odstotkov) ter stegnenica, stopalo in gleženj s po 10 odstotki. Hrbtenica je poškodovana v desetini motorističnih nesreč.
Najpogosteje je prizadeta prsna hrbtenica, pri 55 odstotkih poškodovancev, zatem ledvena in vratna 30 oziroma 25 odstotki. Pri 40 odstotkih primerov je hrbtenica poškodovana v več delih. Četrtina motoristov s poškodbo hrbtenice ima nevrološke izpade.« Na ljubljanski urgenci obravnavajo več poškodovanih voznikov mopeda in skuterja kot pa tistih, ki vozijo težke motocikle.
Čeprav je misel na veter v laseh prijetna, se pri vožnji motocikla izkaže za zelo nevarno, kdaj celo smrtno. Za vožnjo motocikla je zakonsko predpisana le uporaba čelade, kar vsekakor ne pomeni, da se je na motocikel priporočljivo podati v športnih copatih, kratkih hlačah in majici zgolj s čelado na glavi. Za varnost motorista in sopotnika je namreč nujno, da poskrbita za svojo varnost z dobro zaščitno opremo, kamor sodijo še kombinezon, ščitnik hrbtenice, škornji in rokavice. »Najbolje je, da je oprema v živahnih barvah, da motociklista drugi udeleženci prej opazijo,« priporočajo na agenciji za varnost prometa. Prav tako je pomembno, da je motoristična oprema, tako kot motocikel, brezhibna.
Zakaj motoristična čelada veliko pripomore k varnosti motoristov, pojasnjuje Randl: »Čelada varuje motorista pred mehanično poškodbo, ko z glavo udari ob vozišče, obenem pa varuje možgane in ublaži njihov udarec ob lobanjo. Zaradi negativnega pojemka možgani v lobanji zanihajo in udarijo ob lobanjsko kost. Pri tem lahko nastanejo hude poškodbe, kot so znotrajmožganska krvavitev, udarnina in oteklina možganov. Te poškodbe so lahko smrtne ali se kasneje kažejo v obliki epileptičnih napadov, spremenjene osebnosti, nevroloških izpadov, nesposobnosti za samostojno življenje. Z uporabo čelade se zmanjša verjetnost poškodbe glave za 70 odstotkov in verjetnost smrti za 40 odstotkov.«
Specialista travmatologije z UKC Ljubljana Tomaža Randla smo vprašali, kako ravnati, ko naletimo na nesrečo motorista. »Postopek je enak kot pri vseh drugih poškodovancih. Najprej je treba zavarovati kraj prometne nesreče, da ne bo naleta še katerega vozila. Nato preverimo poškodovančevo stanje zavesti. Nujno je, da takoj pokličemo reševalce na 112, saj mu kot laiki sami ne bomo mogli dalj časa dajati ustrezne pomoči. Če poškodovanec ne diha ali je prišlo do srčnega zastoja, začnemo z oživljanjem,« razloži travmatolog.
Ali naj poškodovanemu motoristu snamemo čelado? Strokovnjak odgovarja, da to storimo le, kadar pride do zastoja dihanja in je potrebno oživljanje. Sicer počakamo na reševalce, ki so vešči snemanja motoristične čelade pri poškodovancu. »Z neustreznimi prijemi bi lahko laiki povzročili dodatno poškodbo vratne hrbtenice. Tega naj se vedno lotita dva: prvi naj drži poškodovančevo glavo in vrat, da med snemanjem ne bo večjih premikov vratne hrbtenice, drugi pa sname čelado,« poudarja sogovornik. Nekatere sodobne čelade imajo vgrajena posebna »trakova v sili«, s katerima lahko odstranimo lični blazinici in tako olajšamo snemanje čelade.
Vseeno čelada ni vsemogočna. Kot razloži travmatolog, je pri velikih hitrostih in pri trkih, ko se telo motorista nenadoma ustavi, negativni pojemek tolikšen, da še tako dobra čelada ne more preprečiti hude poškodbe možganov. Raziskave so pokazale, kako pomembno je, da motorist izbere ustrezno velikost čelade in jo seveda pripne: »Motoristi brez pripete čelade so petkrat pogosteje dobili poškodbo glave kot tisti s pripeto.« S čelado se zmanjša tudi verjetnost poškodbe vratne hrbtenice.
Motorist ne sme pozabiti na svojo psihofizično pripravljenost, to pridobi tako s telovadbo kot treningi motorističnega znanja in spretnosti na poligonu. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da motoristi med zimskim premorom izgubimo nekaj motoristične kondicije, zato velja prve kilometre odpeljati zelo previdno in z rezervo. »Analize prometnih nesreč in dejstva, ki jih ugotavljamo na delavnicah varne vožnje, kažejo, da motoristom včasih primanjkuje izkušenj pri obvladovanju motornega kolesa.
Še večji izziv so kritične situacije, v katerih so napačne reakcije lahko usodne. Vožnja motornega kolesa je zahtevno opravilo in zahteva precej več motoričnih spretnosti kot vožnja osebnega avtomobila,« pravi Igor Mihajlik, trener varne vožnje in vodja delovne skupine za enosledna motorna vozila pri agenciji za varnost prometa. Zato motoristom za varno in užitkov polno sezono priporoča stalno izobraževanje in obnavljanje znanja in praktičnih spretnosti pri upravljanju motocikla.
Motociklizem je prijetna prostočasna dejavnost, ki zajema druženje z drugimi motoristi, fizično aktivnost, raziskovanje zanimivih krajev in okušanje lokalnih jedi, vsaj kadar tega ne preprečujejo ukrepi proti epidemiji. Nedvomno je v porastu – po statistiki agencije za varnost prometa je zadnja leta po približno 2000 novih voznikov kategorije A, kamor sodijo motocikli. Največ opravljenih izpitov kategorije A je v starostnih skupinah od 21 do 30 let in od 31 do 40 let, pri čemer so glavnina moški. Obenem raste število enoslednih motornih vozil: pred desetimi leti jih je bilo registriranih skoraj 87 tisoč, lani pa že 127.272.
Najpogostejše poškodbe nog
Žal pa je vožnja z motociklom bistveno bolj tvegana v primerjavi z avtomobilom, zato pristojne službe obravnavajo precej nesreč z vpletenimi motoristi, tudi takih s smrtnim izidom. Črna statistika za leti 2019 in 2020 pravi, da je v prometnih nesrečah umrlo 45 voznikov enoslednih vozil. Poškodovanih je seveda bistveno več – samo v ljubljanskem kliničnem centru vsako leto v povprečju obravnavajo okoli 600 poškodovanih motoristov in njihovih sopotnikov.
Kakšne bodo motoristove poškodbe, je odvisno od uporabe zaščitne opreme. »Motoristi si največkrat poškodujejo spodnje okončine (45 odstotkov), sledijo zgornje okončine s 40 odstotki, glava s 35, prsni koš s 30, hrbtenica z 20 in trebuh s 15 odstotki,« pravi travmatolog Tomaž Randl iz UKC Ljubljana. »Na spodnji okončini je najpogostejši zlom goleni, v četrtini primerov, sledijo medenica (20 odstotkov), koleno (15 odstotkov) ter stegnenica, stopalo in gleženj s po 10 odstotki. Hrbtenica je poškodovana v desetini motorističnih nesreč.
INFOGRAFIKA: Delo
Najpogosteje je prizadeta prsna hrbtenica, pri 55 odstotkih poškodovancev, zatem ledvena in vratna 30 oziroma 25 odstotki. Pri 40 odstotkih primerov je hrbtenica poškodovana v več delih. Četrtina motoristov s poškodbo hrbtenice ima nevrološke izpade.« Na ljubljanski urgenci obravnavajo več poškodovanih voznikov mopeda in skuterja kot pa tistih, ki vozijo težke motocikle.
Nikar brez zaščitne opreme
Čeprav je misel na veter v laseh prijetna, se pri vožnji motocikla izkaže za zelo nevarno, kdaj celo smrtno. Za vožnjo motocikla je zakonsko predpisana le uporaba čelade, kar vsekakor ne pomeni, da se je na motocikel priporočljivo podati v športnih copatih, kratkih hlačah in majici zgolj s čelado na glavi. Za varnost motorista in sopotnika je namreč nujno, da poskrbita za svojo varnost z dobro zaščitno opremo, kamor sodijo še kombinezon, ščitnik hrbtenice, škornji in rokavice. »Najbolje je, da je oprema v živahnih barvah, da motociklista drugi udeleženci prej opazijo,« priporočajo na agenciji za varnost prometa. Prav tako je pomembno, da je motoristična oprema, tako kot motocikel, brezhibna.
Travmatolog Tomaž Randl: Z uporabo čelade na motorju se zmanjša verjetnost poškodbe glave za 70 odstotkov in verjetnost smrti za 40 odstotkov. FOTO: Tomi Lombar
Padec motorista in prva pomoč
Specialista travmatologije z UKC Ljubljana Tomaža Randla smo vprašali, kako ravnati, ko naletimo na nesrečo motorista. »Postopek je enak kot pri vseh drugih poškodovancih. Najprej je treba zavarovati kraj prometne nesreče, da ne bo naleta še katerega vozila. Nato preverimo poškodovančevo stanje zavesti. Nujno je, da takoj pokličemo reševalce na 112, saj mu kot laiki sami ne bomo mogli dalj časa dajati ustrezne pomoči. Če poškodovanec ne diha ali je prišlo do srčnega zastoja, začnemo z oživljanjem,« razloži travmatolog.
Ali naj poškodovanemu motoristu snamemo čelado? Strokovnjak odgovarja, da to storimo le, kadar pride do zastoja dihanja in je potrebno oživljanje. Sicer počakamo na reševalce, ki so vešči snemanja motoristične čelade pri poškodovancu. »Z neustreznimi prijemi bi lahko laiki povzročili dodatno poškodbo vratne hrbtenice. Tega naj se vedno lotita dva: prvi naj drži poškodovančevo glavo in vrat, da med snemanjem ne bo večjih premikov vratne hrbtenice, drugi pa sname čelado,« poudarja sogovornik. Nekatere sodobne čelade imajo vgrajena posebna »trakova v sili«, s katerima lahko odstranimo lični blazinici in tako olajšamo snemanje čelade.
Vseeno čelada ni vsemogočna. Kot razloži travmatolog, je pri velikih hitrostih in pri trkih, ko se telo motorista nenadoma ustavi, negativni pojemek tolikšen, da še tako dobra čelada ne more preprečiti hude poškodbe možganov. Raziskave so pokazale, kako pomembno je, da motorist izbere ustrezno velikost čelade in jo seveda pripne: »Motoristi brez pripete čelade so petkrat pogosteje dobili poškodbo glave kot tisti s pripeto.« S čelado se zmanjša tudi verjetnost poškodbe vratne hrbtenice.
Dobra priprava je ključna
Motorist ne sme pozabiti na svojo psihofizično pripravljenost, to pridobi tako s telovadbo kot treningi motorističnega znanja in spretnosti na poligonu. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da motoristi med zimskim premorom izgubimo nekaj motoristične kondicije, zato velja prve kilometre odpeljati zelo previdno in z rezervo. »Analize prometnih nesreč in dejstva, ki jih ugotavljamo na delavnicah varne vožnje, kažejo, da motoristom včasih primanjkuje izkušenj pri obvladovanju motornega kolesa.
INFOGRAFIKA: Delo
Še večji izziv so kritične situacije, v katerih so napačne reakcije lahko usodne. Vožnja motornega kolesa je zahtevno opravilo in zahteva precej več motoričnih spretnosti kot vožnja osebnega avtomobila,« pravi Igor Mihajlik, trener varne vožnje in vodja delovne skupine za enosledna motorna vozila pri agenciji za varnost prometa. Zato motoristom za varno in užitkov polno sezono priporoča stalno izobraževanje in obnavljanje znanja in praktičnih spretnosti pri upravljanju motocikla.
