Hočemo udobje, vendar ne za ceno varnosti

Kako dobro jih poznamo? Jih sploh uporabljamo? In kako nam lahko v resnici pomagajo?
Fotografija: Konzorcij Euro NCAP, ki od leta 1997 podeljuje varnostne zvezdice po preizkusnih trkih, je med najbolj varnimi avtomobili na sam vrh postavil volva XC60. FOTO: Gregor Pucelj
Odpri galerijo
Konzorcij Euro NCAP, ki od leta 1997 podeljuje varnostne zvezdice po preizkusnih trkih, je med najbolj varnimi avtomobili na sam vrh postavil volva XC60. FOTO: Gregor Pucelj

Avtomobilski razvoj tako hitro prinaša nove pripomočke, da jim težko sledijo celo največji poznavalci, zato ni nič čudnega, da so kupci novih avtomobilov nemalokrat zmedeni. V Delovi redakciji smo zato staknili glave in preučili, kaj nam je všeč, kaj ne in kaj bi lahko avtomobilski inženirji naredili še bolje.

Mercedes S je tisti avtomobil, ki z vsako generacijo predstavi največ novih pripomočkov. Nekateri med njimi so postali tudi del osnovne opreme (ABS, zračna blazina, ESP ...) v mnogo cenejših avtomobilih. FOTO: Bruno Kuzmin
Mercedes S je tisti avtomobil, ki z vsako generacijo predstavi največ novih pripomočkov. Nekateri med njimi so postali tudi del osnovne opreme (ABS, zračna blazina, ESP ...) v mnogo cenejših avtomobilih. FOTO: Bruno Kuzmin


Senzor za mrtvi kot in samodejno parkiranje


Sistema že z imenom jasno povesta, čemu sta namenjena. Tokrat ju omenjamo predvsem zato, ker pred nakupom vozila toplo priporočamo preizkus njunega delovanja. Na naših testih namreč pogosto opažamo zelo velike razlike v njuni učinkovitosti.

V reklamnem gradivu bo nedvom­no pisalo, da svoje delo opravljata brezhibno, neumorno in da vam bosta kot angel varuh vselej vdano stala ob strani. Ker gre za dodatke, ki jih (še) ne ocen­jujemo po dogovorjenih merilih, je mogočih interpretacij zelo veliko. Sistem za mrtvi kot samodejno zazna vozilo, ki ga zgolj s pogledom v vzvratni ogledali v določenem trenutku ne moremo ujeti. Ob tem velja dodati, da so časi za nakup sistema, ki ga pogosto označuje kratica BLIS (blind spot information system), več kot primerni. Oblikovalci avtomobilov namreč v zadnjih letih močno širijo bočne linije, neredko manjšajo površino zunanjih ogledal, po drugi strani pa vozniki ob menjavi voznega pasu vse redkeje obračamo glavo in preverjamo bočni pogled nazaj. BLIS je torej koristno imeti, saj nas, preden nekomu nevarno zapremo pot ali celo trčimo vanj, z opozorilno lučko opozori nanj. Ob vklopljenem smerniku, če ga voznik ob menjavi pasov seveda uporablja, se običajno oglasi tudi zvočni signal.

Ampak pozor, mnogi proizvajalci v vzvratno ogledalo postavijo zelo majhno opozorilno lučko, ki dela ne opravi dobro. Neredko jo za povrhu potisnejo na najbolj odmaknjen konec ogledala. Eno in drugo seveda močno zmanjša mož­nost, da bi opozorilo opazili tudi ob bolj površnem in hitrem pogledu, kaj šele, če v ogledalo sploh nismo pogledali.

Podobno je s sistemom za samodejno parkiranje. Razlika med proizvajalci, ki ponujajo dobre sisteme za lažje parkiranje, in tistimi, ki imajo sisteme za paranje živcev, je zares velika. Živcev ne postavijo na preskus samo vam, ampak tudi tistim, ki bodo za vami čakali, da se pospravite v parkirno luknjo. Takšni sistemi za samodejno parkiranje praviloma zahtevajo dolge in nelogične sprehode po meniju ter veliko izbiranj in potrjevanj funkcij, šele potem lahko končno začnemo postopek samodejnega parkiranja. Tako so izziv samo ljubiteljem zapletenih programskih rešitev, vsi drugi jih raje ne bodo uporabljali. Pred nakupom vsekakor svetujemo tudi parkiranje z uporabo omenjenega sistema. Pri takem manevru se hitro opazi, kako vidni so skrajni robovi avtomobila in koliko vidnega polja odščipnejo karoserijski stebrički. Andrej Brglez

Asistenčni sistemi, ki jih imajo bolje opremljeni avtomobili, kot je volvo XC40, večinoma za doplačilo, naj bi postopoma postali obvezni. FOTO: Gašper Boncelj
Asistenčni sistemi, ki jih imajo bolje opremljeni avtomobili, kot je volvo XC40, večinoma za doplačilo, naj bi postopoma postali obvezni. FOTO: Gašper Boncelj



 

Sistem za ohranjanje voznega pasu


Z elektronskim pomočnikom za ohranjanje voznega pasu sem se prvič srečal pred kakšnimi petnajstimi leti, ko smo na ozkih in zavitih cestah na Sardiniji preizkušali nekega peugeota. Skoraj na vsakem ovinku me je pod sedežem, se pravi po zadnji plati, nekaj potrep­ljalo. Nekaj časa sem bil tiho, potem pa sem kolegu, s katerim sva se vozila, le omenil, kaj se mi dogaja. Pojasnil mi je, da me peugeot tako opozarja, da sem prevozil sredinsko črto, kar na resnično ozki cesti ni bilo težko. To je bilo moje prvo srečanje z »lane assistom«.

Zdaj ga ima že vsako vozilo, s tem da se je sistem izpopolnil in zdaj ob prečkanju sredinske ali stranske črte na cestišču – če ne vključite smernika – tako ali drugače zavibrira volanski obroč, v nekaterih primerih pa volanski obroč celo neprijetno povleče, kakor da bi vozilo hotelo zaviti po svoje …

Pomočnika za ohranjanje voz­nega pasu zato praviloma takoj izklopim, in kolikor vem, to počne večina kolegov, s katerimi preizkušamo nove avtomobile. Se pa neredko zaplete, ko vozilo nima preprostega gumba, s katerim bi nastavljal meni neljubega pomočnika. Predvsem dražja vozila z vedno bolj izpopolnjenimi digitalnimi instrumentnimi ploščami imajo aktiviranje »lane assista« neredko skrito v enem od menijev.

Je pa res, da v zadnjem času tudi ta sistem postaja vedno bolj uporaben, saj v povezavi z aktivnim oziroma radarskim tempomatom sestavlja nov elektronski asistenčni sistem, ki predvsem na avtocesti omogoča napol samodejno vožnjo. A to je že druga zgodba. Gregor Pucelj

Trenutno je med najbolj dovršenimi modeli novi audi A8. Odlično deluje sistem za zaviranje v sili, ta avtomobil pa vas tudi opozori, če ste v njem pozabili mobilni telefon. FOTO: Gašper Boncelj
Trenutno je med najbolj dovršenimi modeli novi audi A8. Odlično deluje sistem za zaviranje v sili, ta avtomobil pa vas tudi opozori, če ste v njem pozabili mobilni telefon. FOTO: Gašper Boncelj

 

Čarobni bavarski pametni ključ


Z zaslonom, obliko in velikostjo desetletja starih mobilnih telefonov malega formata se brez dvoma uvršča med najbolj atraktivne pripomočke. Z njim lahko na daljavo preveriš, ali je avto zaklenjen, vklopiš klimatizacijo s časovnim zamikom ali spraviš avtomobil v tako ozko parkirno nišo, da bi sicer v njej težko odprl vrata in izstopil.

Sliši se mamljivo, a poraja se precej pomislekov. Ključ je zaradi velikosti v žepu težek in v dlani okoren. Če ti pade na tla, ne preživi brez praske – podobno kot novodobni telefoni. Zdi se, da ne bi bila odveč gumijasta zaščita, podobna tisti za mobilnike. Nič drugače ni z vzdržljivostjo baterije. Težko zdrži več dni.

»Najboljši« del je možnost samodejnega parkiranja, vendar je postopek vse prej kot hiter. Na začetku porabi ključ približno pol minute za povezovanje z vozilom. Nato sprožiš daljinski zagon motorja, ki ga BMW nadgradi z nekaj sekund trajajočo registracijo bliž­nje okolice. Sledi daljinsko vodenje, med katerim pritiskaš na parkirno stikalo in s prstom druge roke pomikaš avtomobil s puščicami na zaslonu. Zadeva deluje varno in učinkovito. Je pa res, da se po začetnem navdušenju vse skupaj zdi bolj igrivo kot resno. Za opazovalce pa so takšni parkirni manev­ri brez dvoma skoraj čarovnija. Bruno Kuzmin

S pametnim ključem BMW lahko na daljavo preveriš, ali je avto zaklenjen, vklopiš klimatizacijo s časovnim zamikom ali celo parkiraš avtomobil v ozko parkirno nišo. FOTO: Bruno Kuzmin
S pametnim ključem BMW lahko na daljavo preveriš, ali je avto zaklenjen, vklopiš klimatizacijo s časovnim zamikom ali celo parkiraš avtomobil v ozko parkirno nišo. FOTO: Bruno Kuzmin



Včasih bolje sesti v avtomobil brez pametne navlake


Sem človek, ki si želi pri upravljanju udobja, intuitivnosti, a tudi možnosti za spremembo najraz­ličnejših nastavitev. Sodobna tehnologija v avtomobilih bi to lahko omogočala – če bi jo le zasnovali malo manj tehnicistično in bolj poljudno. Na pozitivni strani omen­jam možnost prostoročnega odklepanja in zaklepanja avtomobila ter zagona motorja. Ključi se mi zdijo arhaični, vtikanje v obvolansko ključavnico pa nekaj, na kar bi morali pozabiti že ob prehodu v novo stoletje.

Po drugi strani je bistveno manj uporabno brcanje pod zadnjim delom avtomobila, da bi tako odprli prtljažna vrata. Ni namreč najbolj zanesljivo in zato ponavadi deluješ kot čudak. Druga prednost, vsaj za vsakdanjo vožnjo, so sodobni samodejni menjalniki, še zlasti tisti, ki znajo tudi samodejno prestaviti v parkirni način. Se mi je že zgodilo, da je avtomobil »shodil«, ker ročice (v tistem primeru kroga) nisem postavil v pravi položaj.

Rad imam tudi sodobne, na dotik občutljive zaslone, a ne takšnih, ki so kot televizor iz dnevne sobe, hkrati pa na njih lahko nastaviš manj koristnih funkcij kot pri nekaterih avtomobilih, ki takšnega zaslona niso imeli. Ved­no podpišem, da je idealna kombinacija zaslona z nekaj zunanjimi stikali, ki omogočajo hiter dostop do določenih funkcij. So pa tako rekoč vsi avtomobilski proizvajalci pozabili na povezljivost.

S tem ne mislim glasno oglaševanih funkcij, kot sta carplay in android auto (zadnji v Sloveniji uradno sploh ne deluje!). Pogrešam preprosto nadgrajevanje vgrajenih zemljevidov, predvsem pa možnost dostopa do ažurnih prometnih informacij tudi v Sloveniji. Vsak pametni telefon, celo tisti za sto evrov, je tu boljši. Naj končam, kjer sem začel: udobje pri upravljanju da, a nikakor za ceno varnosti. Stvari je mogoče zapeljati v pravo smer, za zdaj jih pač še niso. In zato je včasih, žal za visoko ceno udobja, bolje sesti v avtomobil brez pametne navlake. Do kdaj? Boštjan Okorn

Komentarji: