Mestni polnilni park za hitra in počasna polnjenja
Slovenske železnice in Petrol so na območju parkirišča železniške postaje v Ljubljani uredili prostor, na katerem se lahko bodisi hitro bodisi počasi hkrati polni več električnih avtomobilov. Za zdaj je na voljo 14 polnilnih mest, čez čas jih bo še 12. Z odprtjem polnilnega parka družbi Petrol in Slovenske železnice zaključujeta projekt urban-e, ki vključuje še Zagreb in Bratislavo ter ga je sofinancirala Evropska unija.
To je prva partnerska lokacija Petrola in Slovenskih železnic v Sloveniji, na kateri bodo uporabnikom električnih vozil na voljo dve hitri polnilnici z enosmernim tokom (moč polnjenja do 50kW) in pet počasnih polnilnic z izmeničnim tokom (moč 22 kW) oziroma hkratno polnjenje 14 vozil. Območje je pripravljeno na nadaljnjo širitev, in sicer z dodatnimi šestimi počasnimi polnilnicami ali dodatnimi 12 polnilnimi mesti. Morda bi pričakovali, da bodo hitre polnilnice še hitrejše od 50 kW, po drugi strani pa smo lahko opazili, da so počasna polnilna mesta za zapornico velikega parkirišča in da je treba poleg polnjenja plačati tudi za vstop.
Po besedah Jožeta Bajuka, člana uprave Petrola, sta na začetku elekromobilnosti v Ljubljani Petrol in Elektro Ljubljana postavljala počasne polnilnice po ulicah, to je bila začetna entuziastična faza, ki je olajšala prihod uporabnika električnega vozila, kar pa je zdaj bolj ali manj zapolnjeno. Drugi, novejši pristop v mestih so tako imenovani hubi ali manjši parki, kjer je skupaj več polnilnih mest.
Število polnilnih mest bodo več kot potrojili
V Petrolu poleg vzpostavitve mestne polnilnice in polnilnih parkov načrtujejo tudi postavitev polnilnice na avtocestnem križu ter ob pomembnejših cestah, kjer gre za tranzitne potrebe potnikov na daljših razdaljah, njihova dejavnost so tudi domače polnilnice ter parkirne garaže pri delodajalcih. Jože Bajuk je dejal, da se razmerja med njimi spreminjajo, v razvitejših državah se večina električne energije v baterije električnih vozil pretoči na polnilnih mestih doma ali na delovnem mestu, ostali dve veji sta komplementarni.
Petrol je imel do zdaj po Sloveniji 310 električnih polnilnih mest, v regiji pa 434, do konca letošnjega leta jih bodo imeli v upravljanju predvidoma več kot 750, do leta 2025 pa je cilj, da jih postavijo 1575.
Poleg širitve mreže se bodo v prihodnje ukvarjali z izboljšanjem kakovosti storitev, saj so standardi na področju polnjenja zelo široki. Še vedno je v pripravi tako imenovano gostovanje med različnimi ponudniki, torej z njihovimi karticami ali aplikacijami; žal pa si za zdaj še vedno ne moremo obetati, da bi polnjenje, tako kot zdaj točenje bencinskega ali dizelskega goriva, preprosto plačevali s plačilno ali kreditno kartico.
Darja Kocjan, direktorica potniškega prometa Slovenskih železnic, je dejala, da lokacija polnilnega parka omogoča dostop in kombinacije različnih načinov trajnostnega prevoza: vlak, e-taksi, kolo, avtobus, e-kombi. Poudarila je, da je železniški prevoz daleč najbolj okoljsko naravnan in da znotraj transporta ustvarja minimalen delež toplogrednih plinov.
