Covid in kakec
Korona, ki to ni, ali kako sem v času popolnega zaprtja države uspela zapraviti sto evrov.
Odpri galerijo
Običajno praznjenje plastične račke z največjim veseljem prepustim možu, toda brezplačnega testa se ne zavrne. FOTO: Shutterstock
Začelo se je s smrkanjem našega najmlajšega družinskega člana. Nič nenavadnega za vrtčevskega otroka, če ne bi živeli v nenavadnih časih.
Ko se je zvečer stisnil k meni in mi kašljal v obraz, sem pomislila, da tole ne bo dobro. Naslednji dan smo se zbrali ob večerji, ko me je spreletelo: ne voham! Mož je pripomnil, da nikoli ne voha, ko je prehlajen, jaz pa sem se na svoj nos vedno lahko zanesla. Pravzaprav sem prepričana, da bi lahko naredila uspešno kariero kot parfumerka, če bi živela v Franciji. Sploh pa, če ne vohaš leta 2021, je to lahko samo ena stvar!
Odločila sem se za test, ki bo bodisi potrdil bodisi ovrgel mojo diagnozo. Prva žrtev je bila limona, ki sem jo prežagala na pol in zarinila nos vanjo. Nič, popolnoma nič. Odvihrala sem od mize, naravnost v kopalnico, k dragoceni steklenički francoske dišave, s katero sicer ravnam po načelu manj je več, tokrat pa sem si jo obilno popršila po zapestju in vohala ali – bolje rečeno – ne vohala.
Skrajni časi kličejo po skrajnih ukrepih. Svoj ljubi hermès sem polila po brisači, zarila obraz vanjo, do mojih možganov pa je pronical le medel vonj po alkoholu.
Naš triletnik je ravno v tistem trenutku na kahlici dokončal svoj pridelek. Običajno praznjenje plastične račke z največjim veseljem prepustim možu, toda brezplačnega testa se ne zavrne.
Tokrat je bil rezultat stoodstotno zanesljiv: kakec ni imel vonja, torej imam koronavirus! Mož me je, že rahlo histerično, skušal pomiriti in rekel, da stavi sto evrov, da ga nimam. V hudi bolezni sem zavohala eno samo stvar, priložnost za lahek zaslužek!
V času, ko so zaprte vse trgovine z nakitom, s pisanimi spomladanskimi kolekcijami oblačil in mikavnimi modeli obuval, mi je uspelo narediti luknjo na bančnem računu. PCR-test je naslednji dan delal proti meni. Tolažim se z dejstvom, da je denar vsaj ostal v družini.
Ko se je zvečer stisnil k meni in mi kašljal v obraz, sem pomislila, da tole ne bo dobro. Naslednji dan smo se zbrali ob večerji, ko me je spreletelo: ne voham! Mož je pripomnil, da nikoli ne voha, ko je prehlajen, jaz pa sem se na svoj nos vedno lahko zanesla. Pravzaprav sem prepričana, da bi lahko naredila uspešno kariero kot parfumerka, če bi živela v Franciji. Sploh pa, če ne vohaš leta 2021, je to lahko samo ena stvar!
Odločila sem se za test, ki bo bodisi potrdil bodisi ovrgel mojo diagnozo. Prva žrtev je bila limona, ki sem jo prežagala na pol in zarinila nos vanjo. Nič, popolnoma nič. Odvihrala sem od mize, naravnost v kopalnico, k dragoceni steklenički francoske dišave, s katero sicer ravnam po načelu manj je več, tokrat pa sem si jo obilno popršila po zapestju in vohala ali – bolje rečeno – ne vohala.
Skrajni časi kličejo po skrajnih ukrepih. Svoj ljubi hermès sem polila po brisači, zarila obraz vanjo, do mojih možganov pa je pronical le medel vonj po alkoholu.
Naš triletnik je ravno v tistem trenutku na kahlici dokončal svoj pridelek. Običajno praznjenje plastične račke z največjim veseljem prepustim možu, toda brezplačnega testa se ne zavrne.
Tokrat je bil rezultat stoodstotno zanesljiv: kakec ni imel vonja, torej imam koronavirus! Mož me je, že rahlo histerično, skušal pomiriti in rekel, da stavi sto evrov, da ga nimam. V hudi bolezni sem zavohala eno samo stvar, priložnost za lahek zaslužek!
V času, ko so zaprte vse trgovine z nakitom, s pisanimi spomladanskimi kolekcijami oblačil in mikavnimi modeli obuval, mi je uspelo narediti luknjo na bančnem računu. PCR-test je naslednji dan delal proti meni. Tolažim se z dejstvom, da je denar vsaj ostal v družini.
