Opraviti s Supermanom

Ko sem bila majhna, sem bila zaljubljena v Supermana, natančneje v igralca Christopherja Reeva in tisti črni kodrček, ki se mu je vil na čelo. Nobeden od sošolcev mu ni segel do kolen. Dopuščam celo možnost, da sem pristala v novinarstvu, ker je bila njegova izbranka Lois Lane novinarka. No, novinar je bil tudi Clark Kent, saj veste, Superman v resničnem življenju; v Metropolisu je delal za časnik Daily Planet.

Film iz leta 1978 je zaznamoval moje otroštvo, videla sem ga vsaj dvajsetkrat. V vlogi zlikovca Lexa Luthorja je blestel Gene Hackman, scenarij za film je med drugimi pisal tudi sloviti oče Botra Mario Puzo. To je bil najdražji film dotlej, posneli so ga za 55 milijonov dolarjev, dobil je celo oskarja za posebne učinke.

Christopher Reeve je bil v Supermanovem kostumu videti neprimerno bolje od Donalda Trumpa, kljub temu, da so ameriškega predsednika izdatno retuširali in obtesali. FOTO: Promocijsko gradivo

Vsega tega takrat nisem vedela, oči sem imela samo za Reeva in Lois Lane se mi je zdela precej neumna, ker je oboževala le junaka v modrem kostumu z rdečim ogrinjalom. Ni in ni sprevidela, da je tudi Clark Kent izredno privlačen moški, kar je bilo desetletnici na Kozjanskem kristalno jasno.

Igralec Christopher Reeve je imel sicer tragično usodo. Leta 1995 je postal tetraplegik po padcu s konja in z ženo Dano sta ustanovila fundacijo, ki zbira sredstva za raziskave poškodb hrbtenjače. Umrl je leta 2004, star komaj 52 let. Vedno, ko sem videla njegove fotografije iz poznejšega obdobja, mi je bilo hudo zanj.

Na uradnem profilu Bele hiše na omrežju x se je včeraj pojavila fotografija, ki je bila na prvi pogled videti kot filmski plakat, toda v kultnem modrem kostumu in rdečem ogrinjalu se je pojavila neka druga, rdečelasa kreatura. »Resnica, pravica in ameriški način,« je pisalo pod predsednikovo retuširano in nenavadno vitko in mišičasto fotografijo. Zdelo se mi je, kot da so mojo najljubšo punčko vrgli v jedko kislino. Včeraj sem s Supermanom dokončno opravila.