Trije kralji

Na tržnici sem srečal gospo, ki je bila vedno zelo lepa in urejena, razumna in zavidanja vredna ter srečna ženska. Vedno je prekipevala od energije, optimizma, pričakovanja, tokrat pa je nad masko sijalo dvoje žalostnih oči.

»Res sem žalostna, obupana in utrujena. Sinovom posel že pol leta stoji, vse je brez izhoda, med voditelji pa nikogar, ki bi nam vlil upanje, da bo kmalu, prihodnji teden, drugače. Nisem pričakovala takega sesutja naših duš.«

Če to pravi ona, kako je potem branjevki, ki je stala tiho, dva metra za nama in preštevala, koliko solate, korenja in jajc še mora prodati, da se bo nekako prebila skozi dva najturobnejša meseca v letu. Kako je vsem mladim, ki ne morejo v službo, njihovi otroci ne v šolo, posel uhaja, vse bo treba začeti znova.

Zato pišem pismo še zadnjim, ki ostanejo – Svetim trem kraljem. Prosim, prinesite nam take hitre teste, ki jih bomo imeli lahko doma v predalu in bomo po potrebi sami preverjali svojo okuženost. Prinesite nam dovolj cepiva, da že ta in prihodnji mesec precepijo vsaj starejše od 60 let. Kupite ga kjer koli na trgu (le kdo bi vam to lahko prepovedal), samo da je varno in deluje. Takoj bi morali cepiti učitelje, testirati otroke in jih poslati v šolo, v glasbene šole, športne klube, na sneg ... Odprite državo, da zadiha, začne spet prodajati, kupovati, omogočite podjetnikom delo, odprite urade, testirajte delavce v tovarnah, pošljite vojake na pomoč poštam in železnicam, odprite hotele in gostilne za tiste, ki bodo cepljeni, dajte cepljenim privilegij gibanja. Vladajte kot svetniki, ki imajo radi ljudi. Ustavite ljudomrznike, polne gneva in bolečine, ki se niti ne trudijo skriti sovraštva do ljudi, ustavite pohlepneže in zajedljivce, ki nimajo česa pokazati v svojem življenju. Pustite ljudem, naj dihajo in ustvarjajo. Kdor ustvarja, zlo ne misli.

Zaupanja deležen narod bo trikratno poplačal kraljestvu, in to s hvaležnostjo za nameček.