Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Generacija+

Čas, ko imata ogenj in svetloba poseben pomen

Koronavirus postavlja meje tudi šegam in navadam v obdobju treh božičev.
Otepovci v Stari Fužini obiskujejo vaščane 26. decembra. Fotografija je iz leta 2008. FOTO: Miha Špiček/arhiv SEM
Otepovci v Stari Fužini obiskujejo vaščane 26. decembra. Fotografija je iz leta 2008. FOTO: Miha Špiček/arhiv SEM
22. 12. 2021 | 10:00
14:49

V nadaljevanju preberite:

Obdobje od božiča prek novega leta do svetih treh kraljev, 6. januarja, so v preteklosti predvsem na podeželju imenovali čas treh božičev oziroma volčje noči. Na vse te tri dni se ponavljajo podobne značilne šege. Epidemija koronavirusa pa je in bo tudi novejšim oblikam praznovanja pustila pečat, nas prisilila v večjo lokalizacijo in vsaj nekoliko odvrnila od pretiranega potrošništva, je prepričana etnologinja dr. Nena Židov, kustosinja za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM).

Za to obdobje je bilo v preteklosti razširjeno prepričanje, da je to poseben čas, ko je odprto nebo, ko naj bi se duhovi prednikov vračali na Zemljo: »V tem času naj bi bil možen uvid v prihodnost. Zato so značilne razne oblike prerokovanja, na primer z ulivanjem voska in svinca, pa z vejicami sadnega drevja, ki so jih že pred božičem dali v vodo, da so ozelenele in vzcvetele. Vsaj ljudje na podeželju so ta čas doživljali kot zelo pomemben čas, ki naj bi vplival na celotno prihodnje leto,« razlaga etnologinja.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine