Prehranska oskrba starejših je bil izziv letošnjega tekmovanja Challenge Lab 2022, ki ga organizira nacionalno stičišče za inovacije in podjetništvo EIT Food Hub Slovenija s sedežem na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Študenti so predstavili inovativne ideje za ustrezno prehranjenost starejših, ki pripomore k boljšemu zdravju in preprečevanju napredovanja nekaterih bolezni. Med njimi so nekateri posegli na področje družbenih inovacij.

Najprej so spoznavali kompleksne izzive prehrane starejših ter dobili mentorja, ki jim je pomagal do oblikovanja ideje. Tako so na uvodnem strokovnem srečanju, ki je bilo 22. aprila, strokovnjaki, predstavniki resornih ministrstev, nevladnih organizacij, javnih zavodov ter podjetij predstavili poglede in aktivnosti na področju skrbi za starejše, s posebnim poudarkom na ustrezni prehranjenosti.

V treh tednih do idej

Poudarili so, da je treba rešitve za tako kompleksno področje, ki je hkrati javnozdravstveni in družbenoekonomski izziv, iskati v multidisciplinarnem pristopu. Bili so tudi navdušeni, da se teh problemov lotevajo mladi z različnih fakultet in poklicnih usmeritev, ter prepričani, da lahko razvijejo inovativne rešitve ter nove prilagojene storitve ali produkte. Pri tem pa sta pomembna tudi krepitev zavedanja o kompleksnosti problematike starajoče se družbe in spodbujanje institucij k iskanju ustreznih rešitev za prilagajanje tem razmeram.

Po strokovnih predavanjih so študentje oblikovali osem multidisciplinarnih skupin. Sodelovalo je 33 študentov z različnih študijskih smeri, živilstva, prehrane, klinične medicine, z ekonomske fakultete, biokemije, psihologije, varnosti hrane v prehrambni verigi, sanitarnega inženirstva, upravljanja javnega sektorja – zasebne in javne uprave, biomedicine, farmacije, organizacije in menedžmenta, mikrobiologije, biotehnologije in dietetike.

Za oblikovanje rešitev na področjih prilagojenih živil za starejše, poslovnih modelov za oskrbo starejših na domu in družbenih inovacij pri prehranjenosti starejših so imeli tri tedne časa. Raziskovali so na terenu, med starejšimi in strokovnjaki s tega področja. Sedem skupin je izoblikovalo inovativne ideje in predloge, ki so jih pred strokovno komisijo predstavili na zaključnem srečanju v petek na Biotehniški fakulteti, kjer so podelili tudi privlačne nagrade.

Subvencionirana prehrana za upokojence

Po presoji strokovne komisije je prvo mesto osvojila skupina, ki je predlagala izvedbo državnega projekta, družbene inovacije, pri čemer bi med drugim tako kot za študente tudi za upokojence uvedli subvencionirano prehrano, s čimer bi spodbujali druženje v restavracijah ob kosilih. Ob raziskovanju so spoznavali, da so starejši zelo heterogena skupina z različnimi željami, potrebami in zmožnostmi, mnogi so pogosto osamljeni. Zanje bi izoblikovali enotno mrežo oziroma program za lepšo starost, v povezavi z e-zdravjem, ki ga izvaja družba Telekom; med storitvami bi bila tudi aplikacija, prek katere bi lahko starejši naročili obroke na dom.

Med starejšimi so izvedli anketo, v kateri so jih vprašali, zakaj večkrat ne obiščejo restavracije oziroma ne naročijo hrane na dom, in ugotovili, da sta najpogostejša razloga to, da starejši raje kuhajo sami doma in previsoke cene obrokov. Nekateri redno ali občasno že naročajo hrano na dom. Večina pa se jih strinja z uvedbo subvencioniranih obrokov za upokojence. Ob tem so še ugotovili, da je 79 odstotkom starejših pomembno, da kupujejo slovenska živila, 75 odstotkom pri kosilu veliko pomeni družba, 57 odstotkov jih poskuša uživati lahko prebavljivo hrano in 65 odstotkov starejših meni, da čez dan ne spijejo dovolj vode.

Sodelovalo je 33 študentov, v ospredju so zmagovalci, v ozadju pa strokovna komisija. FOTO: Andreja Žibret Ifko/Delo

Sistem, kakršnega predlagajo, bi omogočal cenejše, subvencionirane in uravnotežene obroke, druženje in občutek pomembnosti, boljšo prehransko ozaveščenost in kakovost življenja, razbremenitev zdravstvenega sistema in svojcev, v koraku s časom pa bi vseboval tudi aplikacijo, ki bi jim bila v pomoč pri vsakdanjih dejavnostih, še posebno tistim z demenco in pozabljivostjo. Predlagali so oblikovanje multidisciplinarnega tima, ki bi ga sofinancirali iz evropskih sredstev ter država in občina. Zaradi naraščanja števila starejših in pomanjkanja kadra so predlagali vključitev različnih društev, programa Starejši za starejše pri Zdusu in prostovoljcev. Vključili bi tudi spodbujanje gibanja, družabnih dejavnosti in delavnice ter izobraževanja o prehrani.

Dobri, zdravi časi

Drugo nagrado je prejela skupina študentov, ki je oblikovala program Dobri, zdravi časi, s predlogom, da bi ga uvedli v 25 centrih za krepitev zdravja (CKZ), ki že delujejo v Sloveniji in katerih namen je zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnih skupnostih ter vključevanje ranljivih v preventivne programe. V teh centrih, ki delujejo v lokalnih skupnostih, pa ni programa za prehrano starejših. To naj bi rešil njihov program Dobri, zdravi časi, v katerem je predvidenih več skupinskih srečanj, delavnic in individualnih prehranskih obravnav.

Za mnenje so povprašali strokovnjake na NIJZ in ti so jim svetovali, da bi bilo treba še razširiti mrežo CKZ po vsej državi, okrepiti kader, da dodatno izobraziti in vključiti dietetika. Predvsem pa bi bilo treba posodobiti priporočila za prehransko obravnavo starejših.

Povej in pojej

Tretjo nagrado je prejela skupina študentov, ki je predlagala projekt Povej in pojej, v katerem bi starejšim omogočili brezplačne obroke, med drugim v menzah za dijake in študente takrat, ko so manj obiskane. Njihova ciljna skupina so mobilni osamljeni starejši, ki živijo doma. V pogovorih so ugotovili, da je ta skupina pogosto izolirana iz družbe, čutijo pomanjkanje druženja in pogovora, veliko jih tudi izgubi apetit zaradi osamljenosti. Starejše bi z letaki v poštnih nabiralnikih seznanili, kje dobijo informacije in kam se lahko obrnejo.

Člani komisije so povedali, da so imeli zelo težko nalogo. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ena od skupin je ugotavljala, da imajo starejši zelo raznolike prehranjevalne navade, različno dojemajo, kaj je »zdravo«, soočajo se s preobilico informacij in ne vedo, katere so verodostojne. Velikokrat posežejo po prehranskih dopolnilih, tudi na predlog zdravnika, ta pa jim ne svetuje, kako naj se prehranjujejo. Poleg tega imajo radi ustaljene jedilnike in ne marajo novosti. Ena od skupin je oblikovala kartico oziroma kartonček, na katerem starejše seznanjajo o hipertenziji, hidraciji, vitaminu D in kalciju.

Pametna skodelica

Ker imajo starejši manjši apetit, zmanjšano pestrost prehrane in je pri njih pogostejši problem premajhna hidracija, je ena od skupin oblikovala idejo o pametni skodelici in pametnem kozarcu, ki bi bila odporna proti padcem, s pametno tehnologijo pa bi uporabnike opozarjala na to, da morajo zaužiti tekočino. Pri tem so oblikovali še letake, ki opozarjajo na pozitivne plati hidracije in se izogibajo pojmu dehidracija.

Ker so ugotovili, da imajo starejši radi svežo zelenjavo, a je mnogi zaradi majhne pokojnine ne morejo kupovati, po drugi strani pa tisti, ki so fizično aktivni, radi delajo na vrtu, je ena od skupin predlagala projekt pridelave lastne zelenjave v mestu. Vključeval bi mestne vrtičke z zelo ugodno najemnino za starejše, visoke grede za gibalno ovirane, letno kuhinjo ter nabiranje užitnih zdravilnih rastlin v naravi. Tako bi jim zagotovili domačo zelenjavo, gibanje, skupno pripravo zdravih obrokov, druženje in novo znanje. Ker se bližajo občinske volitve, bi to idejo predstavili strankam, so poudarili.

Gajbica Kosilo bo!

Še ena ideja, ki so jo predstavili študentje, je gajbica Kosilo bo!, pri čemer bi lahko enkrat na teden naročili sestavine za obroke za vsak dan v tednu. Na spletni strani bi izbrali recepte in količino obrokov, v gajbici pa prejeli vrečke za posamezne obroke, skupaj s postopkom kuhanja po korakih, kar bi lahko vključili v oskrbo na domu. Takšna hrana bi bila zdrava in ne bi bilo veliko odpadkov.

Za oblikovanje rešitev na področjih prilagojenih živil za starejše, poslovnih modelov za oskrbo starejših na domu in družbenih inovacij pri prehranjenosti starejših so študentje imeli tri tedne časa. FOTO: Leon Vidic/Delo

Člani komisije, ki so jo sestavljali prof. dr. Aleš Kuhar, vodja EIT Food Hub Slovenija z Biotehniške fakultete v Ljubljani, Jakob Gajšek, direktor Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, Peter Pustatičnik, vodja področja eZdravje in eOskrbe s Telekoma Slovenije, Lilijana Batič Dernovšek, direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, Miha Kranjc, direktor Deosa, ter Hermina Štupar z direktorata za starejše na MDDSZ, so povedali, da so imeli zelo težko nalogo.

Aleš Kuhar je poudaril, da jih veseli tako pozitiven odziv institucij in podjetij na tem področju, še bolj pa zares množična udeležba študentov: »Mladi si želijo prispevati k boljšemu jutri tudi z rešitvami za tako zapletene izzive. In naša dolžnost je, da jim omogočamo ustrezno podporo.« Kaj pa se bo zgodilo z rešitvami, ki so jih predlagali? »Pričakujemo, da bodo sodelujoče institucije katerega od projektov vpeljale v svoje sisteme,« je odgovoril.