Najbolj ranljivi kot starejši pešci, traktoristi in kolesarji
Na Avto-moto zvezi Slovenije so tudi letos pripravili analizo podatkov, ki jih je zbrala policija o prometni varnosti v minulem letu. Jure Kostanjšek, generalni sekretar zveze, je posebej za Delo izbral in analiziral podatke o prometni varnosti starejših. Med njimi še posebej izstopajo kolesarji, pešci in vozniki osebnih avtomobilov, saj so pogosteje udeleženi v nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami ali pa zaradi posledic nesreče umrejo.
Na prvi pogled starejši niso bolj ogrožena skupina udeležencev v prometnih nesrečah, saj se je lani zgodilo 29.352 nesreč, v katerih je bilo udeleženih 3834 starejših od 65 let. To je 13,1 odstotka vseh udeležencev, kar je manj od deleža te starostne skupine med celotnim prebivalstvom, ki znaša 21 odstotkov. Toda podatki, pojasnjuje Kostanjšek, zajemajo vse prometne nesreče, tudi manjše trke na parkirišču, ki jih ljudje prijavijo policiji zaradi zavarovanja.
Prav tako statistika ne kaže odstopanj pri deležu poškodb starejših udeležencev v prometnih nesrečah. V dveh kategorijah, brez poškodb in z lažjo telesno poškodbo, je bilo po 12 odstotkov udeležencev, 22,2 odstotka ali 169 starejših je lani v prometu doživelo hudo telesno poškodbo, 24,3 odstotka ali 28 starejših pa je zaradi poškodb v prometu umrlo.
Kolesarji in pešci
Skupno je lani v Sloveniji v prometnih nesrečah umrlo 114 ljudi. »Število vseh umrlih na slovenskih cestah v prejšnjem letu je sicer precej višje kot zadnjih pet let, vendar bi bilo še prezgodaj sklepati, da je to začetek trenda izrazitega poslabševanja prometne varnosti,« pravi Kostanjšek.
Med vsemi starejšimi udeleženci, ki so umrli v prometnih nesrečah, izstopajo vozniki traktorja, saj so umrli trije, od tega kar dva starejša od 65 let. Večje številke, in zato statistično verodostojnejše, pa so pri naslednji najbolj ogroženi skupini starejših, umrlih kolesarjih: lani je na cestah umrlo deset kolesarjev, med njimi je bilo šest starejših od 65 let, kar je 60 odstotkov vseh.
Podobno velja za voznike osebnega avtomobila, med 32 umrlimi vozniki je bilo deset ali 31,2 odstotka starejših od 65 let. Približno enako sliko kažejo podatki o udeležencih v prometu s hudimi telesnimi poškodbami, kjer so najbolj ranljivi pešci. Lani je bilo med 89 udeleženci kar 46 starejših od 65 let, kar je nekaj več kot polovica vseh oziroma 51,7 odstotka. Na drugem mestu so vozniki traktorja – od treh poškodovanih je bil eden starejši, na tretjem mestu pa vozniki osebnega avtomobila: od 132 voznikov, ki so se hudo telesno poškodovali, jih je bilo 30 ali 22,7 odstotka starejših nad 65 let.
Vzroki: prednost, hitrost, stran in smer vožnje
Lani je bilo med 794 povzročitelji prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo ali umrlimi udeleženci 156 starejših od 65 let, kar je 19,6 odstotka vseh. »Od 112 prometnih nesreč z umrlimi udeleženci so jih 22 povzročile osebe, starejše od 65 let, kar je 19,6 odstotka. Med temi je bilo 17 voznikov osebnega avtomobila, izmed njih pa dva s stopnjo alkohola nad dovoljeno mejo,« pravi sogovornik. Starejši so vestni pri uporabi varnostnega pasu, saj ga med 2969 vozniki ali potniki, starimi 65 let ali več, ni uporabljalo le 91.
Katere pa so najpogostejše napake voznikov nad 65 let oziroma kaj so bili vzroki prometnih nesreč s hudo poškodovanimi ali umrlimi udeleženci, ki so jih povzročili udeleženci iz te starostne skupine? Na prvem mestu oziroma v 35 primerih policijska statistika beleži neupoštevanje pravil o prednosti. S po 34 primeri se je nesreča končala tragično zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilne strani oziroma smeri vožnje. »Zadnje je lahko tudi posledica sekanja ovinkov zaradi prevelike hitrosti,« razlaga Jure Kostanjšek.
Sledijo drugi vzroki s 23 primeri, v 13 primerih je bil vzrok za hudo poškodbo ali smrt premik z vozilom, v devetih pa nepravilnosti pešca. »Vsi pešci in tudi kolesarji žal še vedno niso vidni v prometu, da bi jih vozniki lahko opazili pravočasno,« pravi sogovornik.
Med tipi prometnih nesreč s hudo poškodovanimi ali umrlimi udeleženci, ki so jih povzročili starejši od 65 let, pa je na prvem mestu s 33 primeri bočno trčenje. »To je posledica neupoštevanja pravil o prednosti,« pojasnjuje Kostanjšek. Na drugem mestu je s 27 primeri prevrnitev vozila. Sogovornik komentira: »Prevrnitve vozil ali trki v objekt, običajno ob zdrsu vozila s ceste, so najpogosteje posledica prevelike oziroma neprilagojene hitrosti. Od voznikov je nemogoče vedno pričakovati, da bodo sposobni razumeti stanje na cesti ter vse okoliščine v prometu, da bi lahko prilagodili hitrost vožnje razmeram.«
»Vsi si želimo biti čim dlje mobilni, ker vemo, da je to zelo pomembno. Ko človeku vzameš mobilnost, ga zelo omejiš,« poudarja Kostanjšek.
Zgodilo se je tudi 24 primerov povoženja pešca, 19 primerov čelnega trčenja ter 12 trčenj v objekt in devet primerov naletnega trčenja. Naletna trčenja so po sogovornikovih besedah največkrat posledica neustrezne varnostne razdalje.
Trend: več starejših povzročiteljev
Opozori pa na podatke za zadnjih dvajset let o voznikih osebnega avtomobila kot povzročiteljih prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo ali umrlim udeležencem, po katerih je jasen upad udeležencev, starih od 18 do 26 let, njihovo število se je v tem obdobju zmanjšalo za več kot 20 odstotkov. Število udeležencev v starostni skupini od 27 do 35 let je rahlo upadlo, za okoli pet odstotkov, za nekaj odstotkov pa je naraslo število udeležencev, starih od 35 do 45 let, podobno kot velja za starostno skupino 45–55 let, kjer je zadnja leta spet opazen upad.
Od vseh starostnih skupin najbolj narašča število starejših voznikov osebnih avtomobilov kot povzročiteljev prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo ali umrlim udeležencem. Tako je v vseh skupinah starejših od 56 let: starostna skupina 56–65 let se bistveno ne razlikuje od skupin 66–75 let in nad 75 let. V dvajsetih letih je trend rasti v povprečju za okoli deset odstotkov, kar je verjetno povezano tudi s staranjem prebivalstva in potrebo po mobilnosti v starosti. Vsekakor pa je ta trend, pravi sogovornik, eden od izzivov za raziskovalce.
Včasih več kot 500 mrtvih
Slovenija je v zadnjih dvajsetih letih dosegla dobre rezultate na področju varnosti v prometu, saj smo leta 1990 imeli 517 prometnih nesreč s smrtnim izidom, deset let kasneje 313, leta 2010 138 in lani tudi zaradi epidemije netipičnih 80; lani je bilo 114 mrtvih. Glede starejših udeležencev v prometu Kostanjšek meni, da bo njihovo število v prihodnje zaradi staranja družbe naraščalo, s tem da bi se starejši – s tem misli že na tiste nad 50 let – morali zavedati, da je minilo že kar nekaj časa od preizkusa njihovega vozniškega znanja in sposobnosti: »Od takrat, ko smo naredili vozniški izpit, se je veliko spremenilo, napredovala so vozila, spremenila se je infrastruktura, res veliko sprememb je tudi v prometnih predpisih.«
Vendar je problem, ker novosti do vseh ljudi ne pridejo, kar razloži na primeru avtomobila: »Opažamo, da si ljudje sicer kupijo avtomobil z asistenčnimi sistemi, a jih ne poznajo oziroma jih ne spoznajo dovolj dobro, zato jih ne uporabljajo in celo izklopijo.«
Bolj izkušeni, a manj prilagodljivi
»Število udeleženih v prometnih nesrečah iz starostne skupine nad 64 let se vsako leto povečuje, kar je sorazmerno z večanjem deleža starejše populacije. Starejši so pogosto udeleženi v prometnih nesrečah, vendar jih le nekoliko več kot polovico povzročijo sami. Število umrlih in drugih posledic prometnih nesreč se z leti bistveno ne spreminja. Za starejše lahko rečemo, da so v prometu previdnejši, imajo več izkušenj in ne povzročajo nevarnih situacij zaradi objestnosti. Seveda pa so zaradi slabljenja psihofizičnih lastnosti pogosto manj prilagodljivi na hitre spremembe v prometnih razmerah, kar včasih privede tudi do kritičnih situacij z nastankom prometne nesreče,« pravijo na generalni policijski upravi.
V največji slovenski nevladni organizaciji na področju mobilnosti se zavedajo, da je zdaj čas, da poiščemo način, kako vse te novosti, ki so se zgodile v zadnjih desetletjih, približati starejšim uporabnikom. »Vsi si želimo biti čim dlje mobilni, ker vemo, da je to zelo pomembno. Ko človeku vzameš mobilnost, ga zelo omejiš,« poudarja Kostanjšek.
Nekateri starejši se zavedajo sprememb, ki jih prinaša starost tudi pri prometni varnosti, drugi lahko to preverijo na tečajih varne vožnje za starejše, ki jo AMZS organizira na Vranskem. »Ti tečaji so odlično darilo za kakšno pomembno obletnico. Vsi starejši, ki so bili tam prostovoljno, ugotavljajo, da bi, če bi za to vedeli, zagotovo prišli že prej,« pravi Jure Kostanjšek in še doda: »Ne trdimo, da bo človek po le enem tečaju varne vožnje vozil bistveno bolje in varneje ter da se ne bo zaletel. Zagotovo pa se bo vrsto stvari naučil in jih bo nato lahko uporabil, pa naj bo to zaviranje v sili ali umikanje oviri.«
