Pomanjkanje kadra je največji problem

Novi domovi nam ne bodo pomagali, če ne bo ljudi, ki bi hoteli delati s stanovalci.
Fotografija: Boža Smagur je nekdanja novinarka revije Naša žena, zdaj je stanovalka mengeškega doma počitka v trzinski enoti. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Boža Smagur je nekdanja novinarka revije Naša žena, zdaj je stanovalka mengeškega doma počitka v trzinski enoti. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Pred dnevi je bila v Delu objavljena hvalevredna pobuda društva za dostojno starost Srebrna nit za soupravljanje stanovalcev v domovih za starejše. Vendar je trenutno največji in najtežji problem v domovih pomanjkanje kadra.

Naj za ilustracijo navedem, da ob sobotah, nedeljah in praznikih v našem domu delajo trije delavci ter medicinska sestra, njihov delavnik pa je dolg 12 ur. V domu nas je nekaj več kot 50 stanovalcev, med nami so tudi nepokretni, težje vodljivi in stanovalci, ki potrebujejo pomoč pri oblačenju in slačenju ter hranjenju.


Izčrpani do skrajnosti


Koliko časa imajo ti štirje delavci na voljo, da nas uredijo oziroma ugodijo vsem našim željam ter željam svojcev? Delo v domovih je sestavljeno iz nege, hranjenja, nege, kopanja, hranjenja, ponovne nege … Kader si mora vzeti čas, da nas pospremi tudi na dodatne dejavnosti v domu ter na svež zrak. Tukaj so tudi stanovalci, ki jih je treba dati na invalidski voziček ter nazaj v posteljo.

Kader v domovih je izčrpan do skrajnosti, veliko je bolniškega staleža, zato so tisti, ki delajo, toliko bolj izgoreli. Domovi nenehno iščejo kader, interesa za takšno delo pa ni. Srebrna nit in druge organizacije bi lahko naredile veliko za nas, stanovalce domov, če bi začeli širšo akcijo in spodbudili razmišljanje, kako navdušiti mlade za študij in usposabljanje za delo z nami – starimi, starajočimi se, bolehnimi in tudi dementnimi. Za delo, ki je zahtevno in naporno ter na žalost premalo ovrednoteno – plačano, a je vredno človeka.


Tudi mlajši bodo nekoč stari


Morda ne bi bilo odveč, če bi mladim in tudi srednji generaciji položili na srce, da bodo tudi oni nekoč v naših letih in bodo potrebovali najmanj toliko pomoči in nege kot mi; če bodo mlajše generacije ustrezno ukrepale zdaj, je bodo lahko imeli še več, kot je imamo ob opisanih razmerah v večini domov po Sloveniji.



Navsezadnje bi moralo tudi ministrstvo za šolstvo razmisliti, kako študij nege in zdravstvene oskrbe narediti zanimiv in privlačen za šolajočo se mladino. Nič nam ne bodo pomagali novi domovi, če ne bo kadra, ki bi imel željo, voljo in bi bil usposobljen za delo s stanovalci teh domov.

Preberite še:

Komentarji: