Vključevanje invalidov je rana, ki se počasi celi
V javnem prostoru je veliko ovir, ki ranljivim skupinam onemogočajo gibanje. V projekt z naslovom Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, v katerem pridobivajo podatke o ovirah v prostoru, ki jih nato tudi odpravljajo, je doslej vključenih 43 slovenskih občin. V 36 so že pridobili podatke. Koroška pa je doslej edina regija, v kateri so v vseh 12 občinah že zbrali potrebne podatke, in bo kmalu postala prva slovenska do invalidov prijazna regija.
Glavni cilj projekta, ki ga financira ministrstvo za infrastrukturo, izvaja ga Geodetski inštitut Slovenije, kot partner pa sodeluje Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost, je omogočanje samostojne mobilnosti invalidom, starejšim in vsem, ki imajo težave zaradi ovir v prostoru. Podatke o ovirah pridobivajo po standardiziranem sistemu, ki ga je razvil Geodetski inštitut Slovenije, projekt pa vključuje tudi izdelavo spletnih in fizičnih kart ter aplikacije za navigacijo.
- V projekt za odpravljanje ovir je doslej vključenih 43 slovenskih občin.
- Invalidi sami raziskujejo teren in zbirajo podatke o (ne)dostopnosti.
- Končni cilj so enake možnosti za dostopnost v prometu in informacijah.
Vabijo vse občine
Projekt so predstavili v Zlati dvorani Narodne galerije v Ljubljani; poskrbeli so, da je bila predstavitev dostopna vsem ranljivim skupinam in tolmačena v znakovni jezik. »Infrastruktura, ki je načrtovana in prilagojena ranljivim skupinam, je primerna za nas vse. Projekt je usmerjen k različnim ranljivim skupinam: slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, gibalno oviranim in starejšim. Vsi si želimo biti neodvisni in imeti možnost potovati sami,« poudarja vodja projekta mag. Roman Rener z Geodetskega inštituta Slovenije.
Prednost projekta je, da že pri načrtovanju vključijo ranljive skupine. Tako teren raziskujejo in zbirajo podatke samo invalidi. Zajeti podatki so zbrani v bazi in so brezplačno na voljo v javnem pregledovalniku na spletni strani dostopnost-prostora.si. Ta je namenjena predvsem odločevalcem, to je občinam in razvijalcem aplikacij.
Baza podatkov omogoča razvoj novih produktov, na primer spletnih in tiskanih kart za uporabnike, kataloga ovir, ki je lahko občinam oziroma odločevalcem v pomoč pri ukrepanju, in navigacije za pametne telefone. Podatke o dostopnosti, urejenosti parkirišč, pločnikov in druge infrastrukture lahko občine vključijo tudi v svoje akcijske načrte za razvoj pametnih mest in dostopnosti naselij. »Glavni cilj projekta je povezovanje petih prostorov, v katerih se gibamo, ko gremo od doma, zunanjega, notranjega, spletnega, socialnega in virtualnega,« razlaga Rener. Želijo pa si zajeti vse slovenske občine in vzpostaviti sistem vzdrževanja podatkov.
Odpravljanje ovir
Član Društva paraplegikov Koroške Stojan Rozman je sam raziskal teren v vseh 12 koroških občinah. Z invalidskim vozičkom je prevozil vse ulice, ceste, trge in druge javne prostore, si na tablico zabeležil ovire na poti in jih poslal v bazo podatkov. »Ko sem doživel nesrečo in pristal na invalidskem vozičku, sem najprej vsepovsod videl same ovire, nato pa sem spoznal, da jih je mogoče odpraviti.« Vključil se je v projekte občine Slovenj Gradec za odpravljanje fizičnih ovir in omogočanje mobilnosti invalidov. »Predstavljeni projekt je nadgradnja vsega, kar smo počeli doslej, nam pa bo še izboljšalo dostop do javnih ustanov,« pravi Rozman. »Za zdaj odpravljamo ovire v zunanjem javnem prostoru, veliko pa jih je še znotraj stavb, tudi novih, zato si želimo, da bi se projekt nadaljeval v tej smeri.«
Čeprav smo še daleč od končnega cilja, to so enake možnosti za dostopnost v prometu in informacijah, se razmere na področju mobilnosti ranljivih skupin spreminjajo na bolje, poudarja Borut Sever, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS). Pomembna je dostopnost okolja, prometa in komunikacij, zato je ključno, da v projektu sodelujejo invalidi.
Stroški niso veliki
Andrej Kreuh, vodja oddelka za razvoj v podjetju Kopa, d. o. o., je prikazal prototip navigacijske aplikacije za gibalno ovirane Kopa Maps, ki označuje vse poti, primerne za invalidske vozičke, testiranje pa poteka na podatkih koroških občin. Podžupan MO Slovenj Gradec dr. Peter Pungartnik in župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, ki imata obe naziv občina po meri invalidov, sta opozorila na koristne spremembe, ki jih prinaša sodelovanje v projektu.
Podžupanja MO Koper Olga Franca pravi, da v njihovi občini opažajo velike pomanjkljivosti na področju mobilnosti ranljivih skupin. Tako so na primer nedostopne plaže, gibalno ovirani nimajo ustreznega dostopa do morja, javnih stranišč, nimajo na voljo kabin za preoblačenje in podobno. Nedostopne so tudi trgovine, knjižnice in druge javne ustanove. Vključitev v ta projekt je zato velik korak k izboljševanju urbanega okolja za vse, »kar ni velik strošek, je pa moralna obveza vseh nas«.
Počasi, a vztrajno naprej
Darko Trojanov, generalni direktor direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko, opozarja, da imamo pri nas 170.000 invalidov, kar je 8,5 odstotka prebivalcev. Poleg tega je Slovenija tudi hitro starajoča se družba. Dejal je, da je bilo kar nekaj že narejenega za večjo kakovost življenja ljudi s funkcionalnimi omejitvami, veliko dela pa nas še čaka. Izpostavlja, da ti prebivalci potrebujejo posebno infrastrukturo, kot so prilagojena vozila, dostopne postaje javnega prometa, dostopne poti, pločniki. Načinov potovanja je veliko, z javnim prevozom, vlakom, avtobusom, avtomobilom, kolesom, peš. Vendar pa vsi nimajo možnosti, da bi potovali, kot bi si želeli.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina pravi, da so bili invalidi še pred pol stoletja odrinjeni na rob družbe, čeprav Splošna deklaracija človekovih pravic, ki jo je OZN sprejela leta 1948, že v prvem členu zagotavlja enake pravice in dostojanstvo za vse ljudi. »Enakopravno vključevanje invalidov je rana, ki jo celimo počasi, a vztrajno, tudi s tem projektom, za katerega bi bilo dobro, da bi se vključile vse občine,« pravi Svetina.
