Vlagati je treba v vse zaposlene

Na podlagi izkušenj ne izgubljajo časa s tako imenovanimi kradljivci časa.
Fotografija: Delo od doma ima za starejše zaposlene prednost, ker niso pod časovnim pritiskom in ga lahko v miru opravljajo. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Delo od doma ima za starejše zaposlene prednost, ker niso pod časovnim pritiskom in ga lahko v miru opravljajo. FOTO: Leon Vidic/Delo

Kriza zaradi koronavirusa je spodbudila oblikovanje drugačnih oblik dela, na katere pa se je treba pripraviti. Odgovore na vprašanja, kaj, kako in koliko bomo delali v prihodnosti in kakšen vpliv bodo spremembe imele na starejše zaposlene, so iskali udeleženci na spletni konferenci, ki jo je pripravil Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad v okviru programa Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile – ASI.

Sodelovalo je več kot 160 udeležencev, ki so z domačimi in tujimi strokovnjaki ter ob predstavitvi primerov dobrih praks pogledali v prihodnost dela ter ugotavljali, kako se ustrezno pripraviti nanjo. V štirih letih delovanja projekta ASI je bilo v usposabljanja in izobraževanja vključenih že več kot 14.500 starejših zaposlenih iz 750 podjetij, je povedal vodja programa ASI Andraž Banfi. Za ta namen je bilo podjetjem podeljenih 14,5 milijona evrov.


Uravnoteženje delovnega in zasebnega življenja


Delo od doma ima za starejše zaposlene prednost, ker niso pod časovnim pritiskom in ga lahko v miru opravljajo, prav tako na podlagi izkušenj ne izgubljajo časa s tako imenovanimi kradljivci časa, kot so, denimo, nove platforme, je poudarila dr. Mojca Bernik, predstojnica katedre za kadrovske sisteme na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru.



Poudarila je, da delni izsledki mednarodne raziskave o opravljanju dela od doma v Sloveniji in še petih državah kažejo, da so za delo od doma potrebne komunikacijske, digitalne, organizacijske veščine, veščine vodenja in veščine uravnoteženja delovnega in zasebnega življenja: »Prihodnost prinaša različne oblike dela in transformacijo delovnih mest, ki bodo podkrepljena z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, ter bolj individualen pristop do vseh zaposlenih.«



Direktorica Ljudske univerze v Ajdovščini Eva Mermolja je predstavila mentorski projekt Mojster. V dveh podjetjih, Enoop in Mlinotest, so vzpostavili strukturiran proces mentorstva. Podatki so bili v veliko podporo procesom načrtovanja in odločanja, da so bili zaposleni od začetka vključeni v novost, da so z njimi ustrezno komunicirali o spremembah in da so ukrepi sledili poslovnim ciljem podjetja.


Strah pred tehnološkimi spremembami


Največji kapital podjetij je dober kader, zato je treba vlagati v vse zaposlene, je poudarila dr. Emilija Stojmenova Duh, docentka na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Opaža, da je v Sloveniji veliko strahu pred tehnološkimi spremembami, digitalizacijo, umetno inteligenco, ker imajo ljudje o tem premalo znanja. Vendar pa pri pridobivanju veščin ne gre za revolucijo, temveč za evolucijo in sposobnost prilagajanja nenehnim spremembam. Povedala je, da se o starejših zaposlenih lahko največ naučimo iz primera, ko je podjetje želelo narediti telefon za starejše, nato pa je ugotovilo, da ti ne potrebujejo drugačnega telefona, ampak le drugačna navodila.



Dr. Daniel Susskind, profesor ekonomije na Univerzi v Oxfordu, je ugotavljal, da bo umetna inteligenca vedno bolj sposobna opravljati rutinsko delo, zato se bo naše delo močno spremenilo. Pred človeštvom bodo izzivi, kako pravično razdeliti blaginjo, omejiti naraščajočo moč tehnoloških velikanov in zagotoviti smisel v svetu, v katerem delo ni več središče našega življenja.


Ohraniti mladost in iskrivost


Dr. Grega Strban, profesor in dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, je izpostavil, da je uvedbo novih tehnologij in tehnoloških sprememb treba pravno urediti in dostop do njih omogočiti vsem, da se čim bolj spodbuja izobraževanje. Več solidarnosti pa je ključ do uspešnejše družbe.



Bolj kot starost zaposlenih sta pomembni njihova sposobnost in kompetentnost, kar se kaže tudi v kadrovskih praksah podjetja Cosylab, je povedal direktor dr. Mark Pleško: »Vsak, ki si želi spremembo v podjetju, mora doseči visoko stopnjo solidarnosti in spoštovanja med zaposlenimi, ki mora vedno priti z vrha.« Meni, da se je treba vseskozi učiti in da so glavne vrednote, ki bi jim morali slediti, človečnost, empatija in spoštovanje. »Staranje naj ne bo ovira, da bi ohranili mladost in iskrivost v sebi, saj bomo tako lažje premagali vse težave in se tudi lažje izobraževali vse življenje.«

Preberite še:

Komentarji: