Zakaj je pomembno sodelovati v programu Svit?
Presejalni program Svit je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju raka na debelem črevesu in danki. Ste z odzivom zadovoljni?
Program Svit pri navidezno zdravih Slovencih v starosti od 50 do 74 let s preprostim testom blata išče sledove prikrite krvavitve. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa na kri v blatu so pregledane na kolonoskopiji, kjer se ugotovi vzrok krvavitve. Cilj programa je med navidezno zdravimi osebami odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz sprememb na steni debelega črevesa in danke razvil rak ali že imajo začetno obliko raka, in te spremembe odstraniti. Zgodaj odkrito bolezen lahko uspešno zdravimo, z odkritjem predrakavih sprememb pa lahko bolezen celo preprečimo.
Lani je bila v Sloveniji odzivnost na vabila v program Svit 63,4-odstotna, največja je bila v goriški regiji, 67,1-odstotna. Odzivnost po letih, zaznamovanih z epidemijo covida-19, spet raste, kar je spodbudno. Opažamo pa, da je pri moških deset odstotnih točk manjša kot pri ženskah. Šestinštirideset odstotkov vabljenih se odzove na vsako vabilo, s čimer se veča verjetnost, da se ob prisotni prikriti krvavitvi v blatu pravočasno ukrepa. V programu je bilo doslej odkritih 3800 primerov raka, pri 29.800 ljudeh je bil odstranjen napredovali adenom, ki poveča tveganje za raka. Na dosežene rezultate programa Svit smo v Sloveniji upravičeno ponosni. A kljub izjemnim uspehom se še vedno 24,5 odstotka do zdaj vabljenih ni odzvalo na nobeno od poslanih vabil.
Program Svit je namenjen moškim in ženskam, starim od 50 do 74 let, ki nimajo simptomov. Zakaj niso vključeni tudi starejši od 74 let?
Ob dopolnjenem 50. letu oseba prejme vabilo v program Svit. Do svojega 74. leta je v presejanje vabljena 13-krat. Če je v črevesu sprememba, ki povzroča krvavitev, se lahko z veliko verjetnostjo sledovi krvi v blatu v tem obdobju pravočasno zaznajo. Priporočena starost ciljne populacije programa Svit izhaja iz evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti v presejanju za odkrivanje raka debelega črevesa in danke, ki temeljijo na strokovnih raziskavah o koristih presejanja, ki prevladajo nad slabostmi. Osebe, starejše od 74 let, ki imajo težave z debelim črevesom ali danko, se po nasvet lahko vedno obrnejo na osebnega zdravnika, ki presodi o nadaljnji obravnavi.
Zakaj je sodelovanje v Svitu pomembno?
Kot pri drugih rakavih boleznih je tudi pri raku debelega črevesa in danke pomembna pravočasna diagnoza, saj lahko v zgodnji fazi bolezni z ustreznim zdravljenjem preprečimo njen nadaljnji razvoj. Rak debelega črevesa in danke v zgodnji fazi pogosto poteka brez bolezenskih znakov, zato so preventivni pregledi, torej odziv na vabilo programa Svit in pregled blata, izredno pomembni.
Približno 600.000 prebivalcev Slovenije prejme vabilo k sodelovanju vsaki dve leti, ali je to dovolj pogosto?
Ta razpon je ocenjen kot ustrezen za zgodnje odkrivanje sprememb. Evropske smernice za zagotavljanje kakovosti v presejanju za odkrivanje raka debelega črevesa in danke kot presejalni test priporočajo test na prikrito krvavitev v blatu na dve leti.
Ali je rak na debelem črevesu in danki nevaren tudi za mlajše od 50 let?
Po podatkih registra raka za Slovenijo je bilo v letu 2019 92 odstotkov raka debelega črevesa in danke odkritega pri starejših od 50 let. Se pa bolezen lahko pojavi tudi pri mlajših. Pri ljudeh z visokim tveganjem mora biti osebni zdravnik še posebno pozoren in jih še pred dopolnjenim 50. letom ustrezno napotiti na preiskave v specializirane ustanove. Med bolnike z večjim tveganjem za razvoj te bolezni sodijo potomci staršev z rakom debelega črevesa in danke ali rakom dojk, bolniki po operaciji raka debelega črevesa in danke, vsi, ki so jim odstranili polipe, bolniki z ulceroznim kolitisom ali Crohnovo boleznijo ter tisti, ki imajo družinsko adenomatozno polipozo ali dednega nepolipoznega raka debelega črevesa.
Na kaj moramo biti pozorni in kdaj je treba obiskati zdravnika?
Simptomi in znaki bolezni so lahko bolečine v trebuhu, napenjanje, vetrovi, spremembe v odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostosti odvajanj, zaprtost), kri v blatu, slabost in bruhanje. Tumorji v danki lahko povzročijo boleče krče, spremembe v premeru blata, občutek polne danke in krvavitve iz nje. Krvavitve lahko povzročajo slabokrvnost ter z njo povezane simptome in znake, kot so utrujenost, vrtoglavica, šumenje v ušesih in splošno slabo počutje.
Večina omenjenih znakov in simptomov je povezana tudi z drugimi obolenji prebavil, žolčnimi razjedami ali kamni, hemoroidi ali reakcijami na določeno hrano, zaradi česar veliko ljudi ne gre pravočasno na pregled, kar pa je lahko usodno. Z osebnim zdravnikom se v primeru težav posvetujte in pogovorite o nadaljnjih korakih obravnave.
