Šest vrhov in skoraj 2000 višinskih metrov

Šest vrhov, 27 kilometrov in slabih 2000 metrov nadmorske višine. To so parametri Savinjskega K6 traila, ki ga organizatorji, atletsko-tekaško društvo Savinjčan, v soboto pripravljajo četrto leto zapored. Prijavljenih je kar 500 udeležencev, od tega 150 tekačev in 350 pohodnikov. Verjetno jih bo na koncu še več, saj se bodo pridružili še vsi tisti, ki se do zadnjega niso mogli odločiti, ali bi sodelovali.

Kot so za Delo pojasnili v društvu, bo letos rekordno število udeležencev, kar 25 odstotkov več kot lani: »Glavnina udeležencev prihaja iz lokalnega okolja, vse več jih je iz preostalih delov države in tudi tujine. Na splošno trail velja za enega tehnično najzahtevnejših v Sloveniji z zgledno označeno progo ter pristnim savinjskim razpoloženjem, ki ga kronajo razgledi na dolino zelenega zlata.«

Poskusni trail

Prelepi razgledi na Savinjsko dolino in vrhove so zagotovo tisto, kar to preizkušnjo dela še posebej privlačno. Tako smo se trojica ljubiteljskih pohodnikov dveh generacij preteklo soboto, ko se je živo srebro dvignilo nad 25 stopinj Celzija in je bilo nebo brez oblačka, odločili, da poskusno prehodimo progo. Eden od trojice je prijavljen tudi na uradni sobotni trail; prijave so sicer sprejemali do 6. aprila.

Vreme je bilo idealno, temu primerna je bila naša pohodniška oprava: kratke hlače in majica s kratkimi rokavi. V nahrbtniku pa dovolj tekočine (čeprav je na poti več planinskih domov, kjer se lahko odžejamo) in prigrizkov, pa tudi rezervna majica. Tako smo se, povsem neobremenjeni z morebitnim rezultatom, iz Limberka podali proti prvemu vrhu, 569 metrov visoki Bukovici. Zdela se je idealna pot za ogrevanje, a se je, ko smo nadaljevali proti drugemu vrhu, Gozdniku (1090 metrov), zaradi višjega naklona stopnjevala. Pa tudi zaradi sonca, ki je bilo vse višje na nebu in je dajalo občutek, da smo na začetku poletja, ne pa pomladi.

Z Gozdnika, ki je, povsem odet v zeleno, dišal po čemažu, se pot nadaljuje proti planinskemu domu na Kalu (985 metrov). Tam smo imeli prvi malce daljši postanek, nato pa smo se podali proti najvišjemu vrhu, Mrzlici s 1122 metri nadmorske višine. Na njej se je trlo obiskovalcev, povsem brezskrbnih, medtem ko je bil pred nami še zaključni del poti oziroma dva vrhova. Po okrepčilni pijači je bil spust z Mrzlice po severnem pobočju enostaven. Od tam nas je pot vodila na Kamnik (861 metrov). Simpatičen, nekoliko bolj strm vzpon, ki smo ga opisali kot kratkega in jedrnatega. Je bil pa zato spust s Kamnika zaradi malce bolečih kolen že manj prijeten in bolj počasen.

Po dolgi poti je tudi Hom podvig

Med hojo smo že pogledovali proti zadnjemu, najnižjemu hribu s 607 metri nadmorske višine. A Hom se je zaradi že malce težjega koraka izkazal za ne tako nedolžen hribček. Na vrhu stojita cerkev in gostilna, kjer je vladalo sobotno poznopopoldansko vzdušje, ki so ga krojili številni pohodniki. Zadovoljni zaradi podviga, ki je bil za nami, smo se proti avtu spustili skozi Griže, ki so se tokrat zdele malce večje kot sicer.

Lanski rekord proge je bil dve uri in 37 minut, takrat je Savinjski K6 trail štel za državno prvenstvo v kratkem trailu, kot so povedali organizatorji, sicer pa večina pohodnikov za 27 kilometrov dolgo progo potrebuje od šest do osem ur. Čeprav smo bili bližje zgornjemu povprečju, se nam je uspelo uvrstiti med »večino«. A navsezadnje ni pomemben rezultat ali cilj, četudi smo z veliko spoštljivostjo razmišljali o vseh tistih, ki progo pretečejo, ampak pot. Vsekakor pa je trail dokaz, da za dobre pohodniške izkušnje ni nujno treba iti daleč od doma ali v visokogorje.