Živali na zasluženem oddihu

Živalski vrt Schönbrunn je lani obiskalo 2,3 milijona ljudi, letos je drugič zaprt.
Fotografija: Bela medvedka Finja je novembra dopolnila eno leto. FOTO: Daniel Zupanc
Odpri galerijo
Bela medvedka Finja je novembra dopolnila eno leto. FOTO: Daniel Zupanc

Dunaj ima dva živalska vrtova, oba turistični zanimivosti svetovnega razreda s povprečno tisoč obiskovalci na dan. To sta živalski vrt Schönbrunn v parku istoimenskega dvorca in Hiša morja (Haus des Meeres) z akvariji in terariji, umeščenimi v 60 metrov visoki armiranobetonski bunker in protiletalski stolp iz druge svetovne vojne. Oba sta zdaj zaprta, najmanj do 6. decembra, drugič v tem letu. Medtem živali uživajo na zasluženih počitnicah.

Povodni konji uživajo v mirnih dnevih. Najbrž pa tudi malo pogrešajo vrvež ... FOTO: Milan Ilić
Povodni konji uživajo v mirnih dnevih. Najbrž pa tudi malo pogrešajo vrvež ... FOTO: Milan Ilić


Schönbrunski živalski vrt, odprt leta 1752, v času Marije Terezije, je najstarejši nepretrgoma delujoči živalski vrt na svetu in za dvorcem Schönbrunn že vrsto let druga najbolj obiskana znamenitost v Avstriji. Dvorec, ki je bil kot prva avstrijska znamenitost leta 1996 uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine, je lani obiskalo 4,3 milijona ljudi, živalski vrt 2,3 milijona. Tja poleg turistov prihajajo tudi domačini, nemalo Dunajčanov ima namreč letno družinsko izkaznico.

image_alt
Dunajski kavarniški duh na bone

 

Ljudi ni, stroški pa visoki


Odlično organizirani živalski vrt je petkrat zapored prejel nagrado za najboljšega v Evropi. Hiša morja v bližini Mariahilferstrasse, največje nakupovalne ulice v državi, ni nič manj priljubljena. Lani je kompleks z akvariji obiskalo do zdaj rekordnih 640.000 ljudi.
Vprašanje je, kdaj bosta oba živalska vrtova spet dosegala tako visoke številke. Norbert Kettner, direktor Wien Tourismusa, dunajske turistične organizacije, je jeseni dejal, da do leta 2024 ne pričakuje vrnitve turističnega prometa na do zdaj rekordno, lansko raven.

Samica pande Yang Yang je avgusta praznovala 20. rojstni dan; pande so največja atrakcija vrta v Schönbrunnu. FOTO: Daniel Zupanc
Samica pande Yang Yang je avgusta praznovala 20. rojstni dan; pande so največja atrakcija vrta v Schönbrunnu. FOTO: Daniel Zupanc


Hišo morja je finančno pretreslo že prvo zaprtje zaradi novega koronavirusa spomladi. Dohodka ni, stroški pa so visoki. V vmesnem obdobju se je obisk prepolovil, tako zaradi odsotnosti turistov kot zaradi previdnosti domačih obiskovalcev.
Schönbrunski vrt ima prav tako visoke stroške, kar 56.000 evrov na dan (pomislite, koliko rib pojedo samo tjulnji, pingvini, morski psi in polarni medvedi), vendar je finančno upravljanje v teh pandemičnih mesecih nekoliko lažje kot v Hiši morja, saj so v Schönbrunnu imeli že pred zaporo približno polovico običajnega števila obiskovalcev. V Hiši morja jih je bilo veliko manj, ker obiskovalci ne hodijo na prostem, ampak v utesnjenem, zaprtem prostoru z ozkimi prehodi med akvariji in terariji, kjer je bistveno težje vzdrževati razdaljo.
 

Mladi lenivci in starejši orangutani


V Schönbrunnu živi sedemsto živalskih vrst, ki imajo zdaj pravzaprav zaslužene počitnice. Zadnje novice govorijo o mladičku. Lenivca Alberta in Einstein sta že konec aprila, med prvim valom epidemije, dobila naraščaj, Paulino. Vendar do sedanjega zaprtja nove prebivalke Schönbrunna obiskovalci še niso videli, razen na fotografijah. Na zadnjih je stara sedem mesecev, tehta približno tri kilograme in večino časa visi na materi.

Pauline, mladička lenivcev Alberte in Einsteina. FOTO: Daniel Zupanc
Pauline, mladička lenivcev Alberte in Einsteina. FOTO: Daniel Zupanc


Direktor Stephan Hering-Hagenbeck je spomnil, da je življenjski prostor lenivcev v južnoameriški džungli in da v Evropi obstaja poseben program za vzrejo te vrste sesalcev v živalskih vrtovih. »Te živali niso tako lene, kot si ljudje mislijo. Za Alberto in Einsteina je to deseti mladič.« Na jedilniku za lenivce so različne vrste solat in druga zelenjava ter kuhan riž. Njihova najljubša poslastica je kuhano jajce.

Živali v živalskih vrtovih pogosto podobno kot poklicne nogometaše in druge športnike iz kluba v klub selijo iz enega vrta v drugega. To jesen sta na Dunaj prispeli orangutanki, sedemletna Surya iz Rostoka na severu Nemčije in enajstletna Sara iz Dublina, in v novem domu menda že postali najboljši prijateljici. Tam so tudi precej starejša, 56-letna samica Mota, Vladimir, prav tako starejši od 50 let, in še ena samica, Sol. Pravijo, da Vladimir kaže zanimanje za novi sostanovalki.

Gepardka Afra je junija skotila štiri mladiče.<br />
FOTO:  Daniel Zupanc
Gepardka Afra je junija skotila štiri mladiče.
FOTO:  Daniel Zupanc

 

Od Dunaja do Bangladeša


Schönbrunski zoologi sodelujejo tudi v programih za zaščito živali. Prejšnji mesec je avstrijska televizija ORF III predvajala dokumentarni film o desetletnem projektu vračanja v naravo južnoazijske vrste želve (Batagur affinis), in sicer v džunglo Bangladeša.

Pred desetimi leti je strokovnjakom iz Schönbrunna prvič uspelo spodbuditi to rečno želvo, da se razmnožuje v ujetništvu. Takrat so se bali, da je na svetu le še dvajset primerkov te vrste. »Po dolgotrajnih pogajanjih nam je od trgovcev z živalmi uspelo kupiti več primerkov. Ustanovili smo postaji za njihovo vzrejo, v katerih živijo varno in se lahko razmnožujejo. Za zdaj se je izleglo 344 majhnih želv,« je povedal vodja projekta Anton Weissenbacher.

Letos je tudi par kraljevih pingvinov dobil naraščaj. FOTO: Daniel Zupanc
Letos je tudi par kraljevih pingvinov dobil naraščaj. FOTO: Daniel Zupanc

Preberite še:

Komentarji: