Čeprav sem operni analfabet, mi je bilo jasno, da na posnetku ni
Carreras, hkrati pa je izjemni bariton izdajal, da gre nedvomno za šolanega opernega pevca. Napev
Va pensiero iz Verdijevega
Nabucca je tako mogočno in hkrati ganljivo donel nad praznimi milanskimi ulicami, da sem se zakadila v raziskovanje.
Pevec na posnetku je
Armando Ariostini, ki je v glavnih vlogah blestel na odrih milanske Scale in drugih slovitih opernih hiš, posnel lepo število plošč in celo tri filme.
Še vedno poklicno aktiven 69-letnik svoj prosti čas namenja tudi prijateljem, nastanjenim v milanski Casi Verdi. Casa Verdi je zelo poseben dom starejših občanov, namenjen upokojenim opernim pevcem, ki ga je pred več kot stotimi leti ustanovil sam sloviti skladatelj
Giuseppe Verdi. Verdi je tu, skupaj s svojo drugo ženo
Giuseppino Strepponi, tudi pokopan.
Kot je za spletni portal
npr.org povedala stanovalka doma, upokojena sopranistka
Lina Vasta, »je to čudovita hiša. Imamo klavir, zelo lep vrt, tu nam nič ne manjka. Popolno je.
Grazie, Verdi.« Kot prava Italijanka novinarki svoje prave starosti ni želela izdati, povedala je, da jih šteje »malce čez 65«, kljub temu da si pri hoji pomaga s palico, pa še vedno uživa v prepevanju arij iz
Seviljskega brivca.
Armando Ariostini do svojih upokojenih prijateljev trenutno zaradi omejitve gibanja ne more, toda to ga ni ustavilo. Vsak večer ob šestih stopi na svoj balkon, široko odpre vrata, iz notranjosti zadoni mogočna glasba, ki se ji kmalu pridruži njegov glas. Ne glede na to, katero arijo izbere, nastop vedno sklene z italijansko himno
Fratelli d'Italia.
Poleg čudovitih napevov pošilja v svet še pomembnejše sporočilo, sporočilo o nezlomljivosti človeškega duha.
Komentarji