
Neomejen dostop | že od 14,99€
V ameriških medijih odmevajo stališča Bridget Brink, nekdanje ameriške veleposlanice, ki je v teh dneh prvič podrobneje spregovorila o razlogih za svoj odstop in ob tem dejala, da ni mogla izvajati politike, ki pritiska na žrtev namesto na agresorja. Odstop je podala aprila letos, zdaj pa pojasnjuje, da ji vest ni dovoljevala še naprej opravljati svoje funkcije, saj nasprotuje političnim odločitvam administracije predsednika Donalda Trumpa.
»Tri leta sem bila priča ruskemu obstreljevanju civilistov, rušenju energetske infrastrukture in vojnih zločinov, kakršnih Evropa ni videla vse od druge svetovne vojne. V takih razmerah ni mogoče izvajati politike, ki večji pritisk vrši na žrtev – Ukrajino – kot na agresorja, Rusijo,« je za NPR dejala Bridget Brink.
Za prelomni trenutek je označila srečanje v Ovalni pisarni februarja letos, ko naj bi predsednik Trump in podpredsednik Vance ostro nastopila proti ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu. »To srečanje je bilo grozljivo,« je dejala nekdanja veleposlanica.
Bridget Brink je pri tem izrazila stališče, da za končanje vojne ni dovolj politični pritisk na Kijev, temveč tudi usklajen pritisk na Moskvo: strožje sankcije, zamrznitev ruskega premoženja in mednarodna enotnost. »Rusija je šibkejša, kot se kaže. Ukrajina je močnejša, kot se zdi,« je dejala.
Bridget Brink, sicer diplomatka z dolgoletnimi izkušnjami v Vzhodni Evropi, meni, da se vprašanje Ukrajine ne tiče zgolj regionalne varnosti, temveč temeljev mednarodnega prava. Kot je poudarila, bi morebitna zmaga Rusije spodkopala vlogo demokracij po svetu. »Gre za vprašanje načel. Če popustimo zdaj, bo cena v prihodnosti še višja – ne le za Ukrajino, temveč tudi za ZDA in njihove zaveznike,« je dodala.
Komentarji