Osemdeset let punkovske modne ikone
Ekscentrična britanska modna oblikovalka, punkovska ikona in aktivistka Vivienne Westwood je danes dopolnila 80 let.
Odpri galerijo
Takole je ekscentrična britanska modna oblikovalka julija lani v Londonu demonstrirala v podporo Julianu Assangeu. Foto Peter Nicholls/Reuters
Ekscentrična britanska modna oblikovalka, punkovska ikona in aktivistka Vivienne Westwood je včeraj dopolnila 80 let. Modno sceno je prevzela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v eri punka, ko je predstavila androgin videz, potiskala majice s protivladnimi slogani in v modo vpeljala »motive upora«: sponke, britvice, zadrge in verige. Kariero je začela kot »stilistka« za Sex Pistols. Po ločitvi od prvega moža Dereka Westwooda je spoznala svojo veliko ljubezen Malcolma McLarna, menedžerja legendarne punkovske skupine, in skupaj sta zasnovala obleke, ki so jih nosili Johnny Rotten, Sid Vicious, Steve Jones in Paul Cook.
Zasnovala je svojo modno znamko in s svojim delom več desetletij odpravljala tabuje ter se z urbano gverilo upirala konvencionalnosti. Kraljico, ki ji je leta 1992 podelila odlikovanje reda britanskega imperija, je obiskala v dokaj konvencionalni sivi opravi, pod katero pa, kot so veseli ugotovili fotografi, ko se je zavrtela in se ji je krilo privzdignilo, ni nosila spodnjih hlač. Pri 66 letih ji je princ Charles podelil naziv dame. Na slovesnost v Buckinghamski palači je prišla v črni obleki, okrašeni s številnimi značkami, in z divjo oranžno pričesko, tik nad čelom pa sta ji poganjala zlata hudičeva rožička. Na vprašanje novinarja, ali je tudi tokrat prišla brez spodnjega perila kot leta 1992, je odvrnila: »Ne sprašujte. Odgovor je isti. Pod obleko ga nikoli ne nosim.« Zato pa je, kako priročno, med karanteno nosila korzete.
Rojena je bila kot Vivienne Isabel Swire v vasici Tintwistle, pozneje je kratek čas študirala na umetniški šoli v okviru westminstrske univerze. A ker ni verjela, da jo čaka prihodnost v modnem svetu, je izbrala poklic osnovnošolske učiteljice.
Svojo uporniško držo ni izražala le z modo, temveč je postala tudi borka za človekove pravice ter politična in ekološka aktivistka. »Kupujte manj. Izbirajte dobro. Naj oblačila trajajo. Kvaliteta, ne kvantiteta. Vsi kupujejo preveč oblek,« je nekoč svetovala potrošnikom. Oblikovala je kolekcijo otroških oblačil s sloganom »Nisem terorist, prosim, ne aretirajte me« in se večkrat javno zavzela tudi za zaprtega Juliana Assangea.
Zasnovala je svojo modno znamko in s svojim delom več desetletij odpravljala tabuje ter se z urbano gverilo upirala konvencionalnosti. Kraljico, ki ji je leta 1992 podelila odlikovanje reda britanskega imperija, je obiskala v dokaj konvencionalni sivi opravi, pod katero pa, kot so veseli ugotovili fotografi, ko se je zavrtela in se ji je krilo privzdignilo, ni nosila spodnjih hlač. Pri 66 letih ji je princ Charles podelil naziv dame. Na slovesnost v Buckinghamski palači je prišla v črni obleki, okrašeni s številnimi značkami, in z divjo oranžno pričesko, tik nad čelom pa sta ji poganjala zlata hudičeva rožička. Na vprašanje novinarja, ali je tudi tokrat prišla brez spodnjega perila kot leta 1992, je odvrnila: »Ne sprašujte. Odgovor je isti. Pod obleko ga nikoli ne nosim.« Zato pa je, kako priročno, med karanteno nosila korzete.
Rojena je bila kot Vivienne Isabel Swire v vasici Tintwistle, pozneje je kratek čas študirala na umetniški šoli v okviru westminstrske univerze. A ker ni verjela, da jo čaka prihodnost v modnem svetu, je izbrala poklic osnovnošolske učiteljice.
Svojo uporniško držo ni izražala le z modo, temveč je postala tudi borka za človekove pravice ter politična in ekološka aktivistka. »Kupujte manj. Izbirajte dobro. Naj oblačila trajajo. Kvaliteta, ne kvantiteta. Vsi kupujejo preveč oblek,« je nekoč svetovala potrošnikom. Oblikovala je kolekcijo otroških oblačil s sloganom »Nisem terorist, prosim, ne aretirajte me« in se večkrat javno zavzela tudi za zaprtega Juliana Assangea.
