Ozempicov oče: »Navdušenje nad zdravili za hujšanje je pretirano«

»Navdušenje nad zdravili za hujšanje je pretirano,« pravi kanadski endokrinolog Daniel Drucker, znan tudi kot ozempicov oče. 68-letni raziskovalec, ki je pred leti pomagal razviti to izjemno razširjeno zdravilo za hujšanje, je v pogovoru za španski El País spregovoril o posledicah ozempica, ki je v številnih pogledih spremenil pogled na hujšanje, spremlja pa ga tudi nemalo kontroverznosti.

Vstopili smo v slovenski črni trg zdravil za hujšanje

»Če grem v trgovino, če grem na nogometno tekmo, če prižgem televizijo, povsod vidim ozempic. Resnično je prisoten v popularni kulturi. Mislim pa tudi, da je to priložnost, da pokažemo pomen znanosti in pomen pomoči ljudem, ki živijo z debelostjo in prej niso imeli na voljo dobrih terapij. Seveda obstajajo zlorabe in veliko stvari, ki so napisane o zdravilu, ne drži,« je dejal profesor na Univerzi v Torontu in raziskovalec v bolnišnici Mount Sinai v tem kanadskem mestu.

Po mnenju Daniela Druckerja epidemije debelosti ne razumemo dobro. Foto Wikipedija

Po njegovem mnenju epidemije debelosti ne razumemo dobro: »Ko sem odraščal, so nam govorili, da je največji problem na svetu lakota. In danes je to morda – v mnogih delih sveta – nadomestila debelost. Pa vendar se naša genetika ni spremenila. Zato se moramo vprašati: kaj se je spremenilo v okolju, družbi, hrani, ki jo jemo, kemikalijah, ki nas obdajajo? V resnici ne vemo natančno. Zelo enostavno je reči ultra predelana hrana ali McDonald's ali živilska industrija ... in to verjetno prispeva k problemu. Mislim pa, da hkrati potrebujemo tudi zelo dobro znanost, ko poskušamo, razumeti, zakaj imamo to epidemijo.«

Drucker se minule dni mudil v Bilbau, kjer je prejel nagrado Meje znanja (Frontiers of Knowledge Prize), omenja pa se ga tudi kot resnega kandidata za Nobelovo nagrado.

Ozepmic pa ne žanje uspeha le v akademskih krogih, ampak tudi na trgu. Dansko podjetje Novo Nordisk, ki proizvaja to zdravilo, je po njegovi zaslugi postalo največje evropsko podjetje po tržni kapitalizaciji, ob tem pa se poraja vprašanje, kdo vse lahko uporablja zdravilo – med letoma 2023 in 2025 se je uporaba ozempica med ameriškimi najstniki povečala za približno 50 odstotkov.

Poraba ozempica med najstniki se je povečala za 50 odstotkov

Ko je novinar El Paísa Druckerja pobaral, ali bi bilo smiselno predpisovati tovrstna zdravila ljudem, ki niso bolni, je Kanadčan odgovoril, da »je znanstvenik in že zato zelo konzervativen«. Po njegovem mnenju bi morali v tem primeru najprej narediti klinično raziskavo. »Vzemimo pet tisoč ljudi z indeksom telesne mase od 25 do 28, zdravimo jih šest ali dvanajst mesecev in ugotovimo, ali je razmerje med tveganji in koristmi ugodno,« je predlagal in pristavil, da ni posebej zaskrbljen. »Ta zdravila imamo v kliniki že dvajset let. Niso nova. Ampak kot znanstvenik bi vedno rekel, da morate preučiti populacijo, ki jo nameravate zdraviti, in ne le domnevati, da bodo koristi dobre in da ne bo stranskih učinkov. Sem zelo konzervativen. Zdravil ne prodajam. Preučujem jih.«