Poti se ji odpirajo na vse strani
V Novem Sadu rojena Mirjana Fritsche Ivanović je ena redkih poklicnih pilotk, ki ji je v svetu moških zares uspelo.
Odpri galerijo
Mirjana Fritsche Ivanović prave pilotske službe v takratni Jugoslaviji ni dobila. FOTO: Jure Eržen
Biti pilot je še vedno domena moških, čeprav posamezne letalske družbe v svetu danes zaposlujejo tudi od pet do deset odstotkov pilotk. V Novem Sadu rojena Mirjana Fritsche Ivanović je ena redkih poklicnih pilotk, ki ji je v svetu moških zares uspelo. Za njo je 11.000 ur letenja na športnih, vojaških, tovornih in potniških letalih. S svojimi 59 leti, ko je že večina pilotov upokojena, ravno te dni menjuje službo – zdaj bo kapetanka potniškega letala embraer 170-195 pri poljski letalski družbi Lot.
Prvič si je kruh služila kot pilotka v Sloveniji s turističnimi leti v Portorožu, a prave pilotske službe kljub poklicnemu dovoljenju in končani vojaški pilotski šoli v takratni Jugoslaviji ni dobila, zato je leta 1985, stara 26 let, kupila enosmerno letalsko vozovnico za Ameriko. To jo je pripeljalo do ekskluzivnih in tveganih letov z enomotorno cessno čez Atlantik; sama ga je preletela 14-krat, nato pa v St. Moritzu v Švici več let zapored organizirala letalsko šolo preletov Atlantika. Poklicna pot jo je peljala v švicarski letalski družbi Farnair in Crossair (ta je prešla v Swiss), avstrijski Fly Niki, Air Mauritius na istoimenskem otoku v Indijskem oceanu, k angleški letalski družbi na Irskem.
Za vrhunec kariere bi lahko šteli zaposlitev na položaju testne pilotke v kanadski tovarni letal Bombardier v Montrealu. Tri desetletja razpeta med Evropo, Ameriko in Afriko je bila v Švici 12 let odgovorna tudi za preiskovanje letalskih nesreč. Poti se ji še kar odpirajo, tokrat k uspešnemu poljskemu letalskemu prevozniku Lot.
Prvič si je kruh služila kot pilotka v Sloveniji s turističnimi leti v Portorožu, a prave pilotske službe kljub poklicnemu dovoljenju in končani vojaški pilotski šoli v takratni Jugoslaviji ni dobila, zato je leta 1985, stara 26 let, kupila enosmerno letalsko vozovnico za Ameriko. To jo je pripeljalo do ekskluzivnih in tveganih letov z enomotorno cessno čez Atlantik; sama ga je preletela 14-krat, nato pa v St. Moritzu v Švici več let zapored organizirala letalsko šolo preletov Atlantika. Poklicna pot jo je peljala v švicarski letalski družbi Farnair in Crossair (ta je prešla v Swiss), avstrijski Fly Niki, Air Mauritius na istoimenskem otoku v Indijskem oceanu, k angleški letalski družbi na Irskem.
Za vrhunec kariere bi lahko šteli zaposlitev na položaju testne pilotke v kanadski tovarni letal Bombardier v Montrealu. Tri desetletja razpeta med Evropo, Ameriko in Afriko je bila v Švici 12 let odgovorna tudi za preiskovanje letalskih nesreč. Poti se ji še kar odpirajo, tokrat k uspešnemu poljskemu letalskemu prevozniku Lot.
