Premierka dobila peti in četrti zaporedni mandat

Letošnje leto bo v globalnem pogledu supervolilno, svoj glas bo na bolj ali manj demokratičnih volitvah lahko oddala več kot polovica človeštva. Prvi so imeli to možnost po številu prebivalcev osme države na svetu, 173-milijonskega Bangladeša. Te volitve ne sodijo ravno med najbolj demokratične, zaznamovale sta jih nizka udeležba in odsotnost večine opozicijskih strank. Zato ni nenavadno, da je veličastno zmago in osvojitev velike večine sedežev v enodomnem parlamentu slavila avtoritarna, nacionalistična, sicer nekoliko v levo nagnjena Ljudska zveza Bangladeša (AL). Njena voditeljica Šejk Hasina bo vlado vodila četrtič zapored od leta 2009. Ker jo je prvič že v letih od 1996 do 2001, bo to njen peti mandat na čelu vlade Bangladeša.

Volitve v nedeljo torej niso prinesle nobenih sprememb v tej gosto naseljeni južnoazijski državi. Tradicionalno je opozicija oblast obtoževala, da krši človekove pravice in zapira politične nasprotnike, zato so najmočnejše nevladne stranke volitve bojkotirale in jih razglasile za nelegitimne. Tako je AL po podatkih volilne komisije ob komaj 42-odstotni udeležbi dobila kar 223 parlamentarnih sedežev od 300, kolikor jih volijo neposredno; 50 jih je namreč rezerviranih izključno za ženske in jih razdelijo med stranke glede na delež glasov, ki so jih dobile na splošnih volitvah. Skupaj z zavezniki ima AL in s tem Šejk Hasina še večji nadzor nad zakonodajno in posledično izvršno oblastjo. Premier(ka) mora biti obvezno tudi poslanec ali poslanka v parlamentu, prav tako najmanj devet desetin ministrov.

Voditeljica vladajoče stranke, parlamentarna poslanka in premierka Bangladeša je stara 76 let. Več kot 40 let je bila poročena s fizikom Abdulom Vazedom Miahom, od leta 2009 pa je vdova. Njen oče Šejk Mudžibur Rahman je bil v letih od 1971, po osamosvojitvi Bangladeša od Pakistana, do leta 1975 predsednik ali premier nove države. Leta 1975 ga je v vojaškem udaru skupaj z večino družine ubila skupina mladih častnikov. Šejk Hasina se je tej usodi izognila, ker je bila z možem, sinom, hčerjo in sestro takrat v Evropi. Več let je bila v tujini, kjer se je vključila v opozicijo vojaškim režimom, ki so v Bangladešu vladali večino časa do leta 1990. V 80. letih prejšnjega stoletja se je vrnila v domovino, kjer so jo večkrat priprli ali jo vtaknili v hišni pripor.

Pred in po vrnitvi demokracije je bilo njeno življenje velikokrat v nevarnosti. Nanjo so kar 19-krat poskusili narediti atentat. Med enim od poskusov, s katerim so jo, ko je bila vodja opozicije, leta 2004 na shodu privržencev poskusili ubiti s 13 ročnimi bombami, ki so jih v množico metali s streh okoliških stavb, je umrlo 25 ljudi, sama pa je dobila trajne poškodbe sluha.