Razveljavili obsodbo Kathleen Folbigg, zaprte zaradi umora svojih otrok
Avstralka Kathleen Folbigg je bila leta 2003 obsojena zaradi umora treh svojih otrok in nenaklepnega uboja četrtega; vsi, dva sinova in dve hčerki, so nenadoma umrli med letoma 1989 in 1999, stari med 19 dnevi in 19 meseci. Tožilci so tedaj na sojenju trdili, da jih je obsojena zadušila, sama pa je vztrajala, da je nedolžna in da so so umrli zaradi naravnih vzrokov. Po 20 letih zapora je bila junija letos pomiloščena, saj so se z napredkom znanosti pojavili dokazi o njeni nedolžnosti, zdaj pa je sodišče obsodbo tudi uradno razveljavilo.
Ponovna preiskava primera je stekla lani, potem ko je skupina znanstvenikov leta 2020 opozorila na možnost, da so otroci umrli zaradi redke genske mutacije in prirojenih nepravilnosti. Pri tem se je zagnala tudi peticija za izpustitev Kathleen Folbigg, ki je bila avstralski javnosti tedaj znana kot najhujša serijska morilka Avstralije, saj so tožilci leta 2003 ob odsotnosti jasnih forenzičnih dokazov vztrajali pri majhni verjetnosti, da bi vsi štirje otroci nenadoma nepojasnjeno umrli iz naravnih vzrokov.
Nove ugotovitve nakazujejo na to, da sta deklici morda trpeli za redko gensko mutacijo, eden od dečkov pa med drugim za nevrogenimi težavami, pri čemer je guverner avstralske zvezne države Novi Južni Wales že poleti podpisal pomilostitev in odredil takojšnjo izpustitev Katheleen Folbigg iz zapora.
Že tedaj se je napovedovala tudi možnost razveljavitve sodbe, na podlagi katere bi lahko Folbiggova vlado tožila za več milijonov dolarjev odškodnine – slednje se zdaj naposled tudi uresničuje, sodba je bila te dni uradno razveljavljena, njena odvetniška ekipa pa se pod vodstvom odvetnice Rhanee Rego že pripravlja na zahtevek za »znatno odškodnino zaradi neupravičenega odvzema prostosti, ki bo precej večja od doslej izplačanih zneskov«.
»Hvaležna sem, da sta mi posodobljena znanost in genetika dali odgovore na vprašanje, kako so umrli moji otroci,« je ob tem Katheleen Folbigg dejala novinarjem pred kazenskim pritožbenim sodiščem v Sydneyju. »Vendar pa smo imeli že leta 1999 informacije, ki so dokazovale mojo nedolžnost. Niso bile upoštevane. Sistem je raje krivil mene, namesto da bi sprejel, da včasih otroci lahko umrejo, da lahko umrejo nenadoma, nepričakovano in srce parajoče,« je še dodala.
Primer, ki je temeljil predvsem na posrednih dokazih, je sprožil polemiko med znanstveniki. »Čeprav so se leta 2019 pojavili novi znanstveni dokazi, se osnovna znanstvena načela od začetka sojenja niso upoštevala,« je dejala Anna-Maria Arabia, izvršna direktorica Avstralske akademije znanosti. »Brez reforme zakonodaje se bodo tovrstne sodne napake nadaljevale,« je dodala.
