Reševanje Benetk: Prepoved križark buri duhove
Po odločitvi italijanske vlade s prvim avgustom ladje, težje od 25.000 ton ne bodo smele več pluti mimo znamenitega središča mesta, a župan ni navdušen.
Odpri galerijo
V starem delu Benetk ne bo več takšnih dih jemajočih, strašljivih prizorov s t. i. plavajočimi hoteli. Foto: Shutterstock
Pomembno odločitev je italijanska vlada sprejela v torek. Benetke so kot umetnostnozgodovinski obmorski biser pod zaščito Unesca; grozilo pa jim je, da bodo pristale na črnem seznamu ogroženih območij kulturne dediščine tudi zaradi križark, t. i. plavajočih hotelov, ki mestu povzročajo nepopravljivo škodo.
V času globalne epidemije koronavirusa je bilo mesto tiho in prazno, 5. junija letos pa se je v središče vrnila prva križarka, simbol masovnega turizma. Na stotine domačinov, ki že vrsto let opozarjajo, da bi bilo treba plovbo velikanskih ladij prepovedati, jo je takrat pričakalo na kopnem in na gondolah z zastavami z napisi No grandi navi (Ne velikim ladjam).
Znova so opozarjali, da križarke prinašajo škodljivi, t. i. hitrostni turizem, ko so Benetke postojanka množic za zelo kratek čas, velikanski valovi, ki vsakič nastanejo, pa nepopravljivo uničujejo občutljivo obalo starodavnega mesta, onesnažujejo morje ter krhki ekosistem; med odsotnostjo velikih ladij med turističnim mrkom se je morska gladina vidno očistila, vrnili so se delfini ipd.
Župan Benetk Luigi Brugnaro (59) je že pred dvema letoma pozval Unesco, da mesto uvrsti na črni seznam svetovne kulturne dediščine, saj so v nevarnosti zaradi poplav in neustreznih prometih povezav; hkrati je okrcal vlado, ker ni poskrbela za preusmeritev potniških ladij s preobremenjenih kanalov, kar je botrovalo tudi nesreči, v kateri so v trku ladij junija 2019 umrle štiri osebe.
Nad zadnjo odločitvijo premierja Maria Draghija (73) sicer ni posebej navdušen, saj si ni želel takojšnje popolne prepovedi križark, težjih od 25.000 ton, ki iz plitvega kanala Giudecca plujejo mimo Trga svetega Marka; te bodo zdaj preusmerjene v beneško industrijsko pristanišče Marghera.
Prihod prve povratnice junija letos je takrat pozdravil in dejal, da so križarke dobrodošle, dokler vlada ne zgradi alternativnega pristanišča izven lagune. Razumljivo, saj po navedbah vodstva mednarodnega trgovinskega združenja križarjenj (CLIA) dohodki s križark k mestnemu proračunu prispevajo več kot tri odstotke.
CLIA potezo vlade, ki išče alternativne poti za križarjenje, sicer podpira; zakonodaja hkrati predvideva nadomestila za oškodovana podjetja in delavce. Druga stran beneških trgovcev in lokalnih poslovnežev pod sloganom Si grandi Navi (Da velikim ladjam) pa trdi, da omejevanje prehoda velikih ladij, ki so zgolj preusmerjene v Marghero, Benetk ne bo rešilo, temveč jih bo le še bolj spravilo na kolena.
V času globalne epidemije koronavirusa je bilo mesto tiho in prazno, 5. junija letos pa se je v središče vrnila prva križarka, simbol masovnega turizma. Na stotine domačinov, ki že vrsto let opozarjajo, da bi bilo treba plovbo velikanskih ladij prepovedati, jo je takrat pričakalo na kopnem in na gondolah z zastavami z napisi No grandi navi (Ne velikim ladjam).
Škodljivi hitrostni turizem
Znova so opozarjali, da križarke prinašajo škodljivi, t. i. hitrostni turizem, ko so Benetke postojanka množic za zelo kratek čas, velikanski valovi, ki vsakič nastanejo, pa nepopravljivo uničujejo občutljivo obalo starodavnega mesta, onesnažujejo morje ter krhki ekosistem; med odsotnostjo velikih ladij med turističnim mrkom se je morska gladina vidno očistila, vrnili so se delfini ipd.
Beneški župan Luigi Brugnaro je že pred dvema letoma pozval Unesco, da mesto uvrsti na črni seznam svetovne kulturne dediščine, vendar si ni želel takojšnje popolne prepovedi križark v laguni. Foto: Shutterstock
Župan Benetk Luigi Brugnaro (59) je že pred dvema letoma pozval Unesco, da mesto uvrsti na črni seznam svetovne kulturne dediščine, saj so v nevarnosti zaradi poplav in neustreznih prometih povezav; hkrati je okrcal vlado, ker ni poskrbela za preusmeritev potniških ladij s preobremenjenih kanalov, kar je botrovalo tudi nesreči, v kateri so v trku ladij junija 2019 umrle štiri osebe.
Preusmeritev v drugo pristanišče
Nad zadnjo odločitvijo premierja Maria Draghija (73) sicer ni posebej navdušen, saj si ni želel takojšnje popolne prepovedi križark, težjih od 25.000 ton, ki iz plitvega kanala Giudecca plujejo mimo Trga svetega Marka; te bodo zdaj preusmerjene v beneško industrijsko pristanišče Marghera.
Prihod prve povratnice junija letos je takrat pozdravil in dejal, da so križarke dobrodošle, dokler vlada ne zgradi alternativnega pristanišča izven lagune. Razumljivo, saj po navedbah vodstva mednarodnega trgovinskega združenja križarjenj (CLIA) dohodki s križark k mestnemu proračunu prispevajo več kot tri odstotke.
CLIA potezo vlade, ki išče alternativne poti za križarjenje, sicer podpira; zakonodaja hkrati predvideva nadomestila za oškodovana podjetja in delavce. Druga stran beneških trgovcev in lokalnih poslovnežev pod sloganom Si grandi Navi (Da velikim ladjam) pa trdi, da omejevanje prehoda velikih ladij, ki so zgolj preusmerjene v Marghero, Benetk ne bo rešilo, temveč jih bo le še bolj spravilo na kolena.
