Svet so ljudje

Severna zvezda na (skrajni) desni

Končni izid parlamentarnih volitev na Švedskem bodo najbrž razglasili jutri, je pa jasno, da so se razmere v politiki skandinavske kraljevine zelo zapletle. Do zdaj vladajoči levosredinski blok je dobil 144 sedežev v 349-članskem parlamentu, malenkost več od desnosredinskega bloka. Levičarji so izgubili 15 poslanskih mest, vendar ne na račun zmerne, ampak skrajne desnice, saj je 14 novih poslancev pridobila stranka Švedski demokrati (SD).
Njen vodja, 39-letni Jimmie Åkesson, bo imel po novem v parlamentu še 62 poslanskih kolegov. Stranka, ki je konec osemdesetih let nastala kot eden izmed poganjkov švedskih nacističnih gibanj, se je z leti nekoliko umirila. Sami se razglašajo za družbeno konservativno stranko, vendar jo drugi zaradi njenih populističnih, predvsem protipriseljenskih stališč, uvrščajo na skrajno desnico.
Åkesson, falirani študent politologije, prava, geografije in filozofije, je delal kot oblikovalec spletnih strani. Na začetku je bil član podmladka Zmerne stranke, leta 1995 pa je, ker so ga pritegnila njihova evroskeptična in protipriseljenska stališča, prestopil k podmladku SD. Kmalu je postal njihov vodja in leta 2005 še predsednik stranke. Hitro je večal njeno podporo in leta 2010 SD prvič popeljal čez parlamentarni prag.
Od takrat se priljubljenost stranke še povečuje. Åkesson, ki ima s partnerko štiriletnega sina, je med tokratno volilno kampanjo strankam kot glavno temo vsilil priseljensko politiko. Ker je Švedska v valu beguncev v letih 2015 in 2016 glede na število prebivalcev sprejela največ prosilcev za azil med evropskimi državami, prvaki tradicionalnih strank pri tej temi niso mogli parirati protipriseljenskemu populistu namazanega jezika. Na severu so dobili novo zvezdo na (skrajni) desni, v Bruslju pa še en vzrok za glavobol.

Za preživetveni nagon gre

»To je nerazumljivo,« se je ob novici, da bodo kar pet let prej – pogojno – izpustili iz zapora 72-letno Wando Barzee, ki je leta 2002 nekdanjemu uličnemu pridigarju pomagala pri ugrabitvi takrat 14-letne Elizabeth Smart, odzvala danes tridesetletnica. Iz zapora v Utahu so sporočili, da so napačno izračunali čas, ko bi morala Wanda Barzee, ki je v zaporu od marca 2003, sedeti za zapahi. Ta je takrat priznala krivdo za pomoč pri ugrabitvi in za pomoč njenemu možu Brianu Davidu Mitchellu vseh devet mesecev, kolikor sta zadrževala najstnico, preden so jo našli. »Neverjetno je, da nekoga, ki je zavrnil sodelovanje za oceno duševnega zdravja in ni prišel na zaslišanje za pogojni izpust, kar spustijo v družbo,« je dejala. Odvetnik Wande Barzee Scott Williams je zatrdil, da ga vrnitev obsojenke v družbo ne skrbi, čeprav je priznal, da so ji diagnosticirali kar nekaj duševnih bolezni. Ugrabitev Elizabeth Smart je v Salt Lake Cityju pred 16 leti sprožila val strahu, saj je Mitchell, oborožen z nožem, prišel v hišo skozi odprto kuhinjsko okno ter odpeljal dekle iz njene sobe. Po devetih mesecih so jo ljudje prepoznali – tudi zaradi številnih medijskih objav – na eni izmed ulic v Utahu, kjer je bila z ugrabiteljema. Mitchell preživlja dosmrtno kazen zaradi ugrabitve, posiljevanja in napadanja Elizabeth Smart, ki je danes poročena in ima dva otroka. O tem, kaj se ji je dogajalo, je leta 2013 napisala knjigo Moja zgodba ter sodelovala pri nastajanju lani prikazanega filma Sem Elizabeth Smart in dokumentarca. »Velikokrat so me vprašali, zakaj nisem pobegnila kljub nenehnemu mučenju in posiljevanju. Zato, ker žrtve naredimo vse, kar lahko, da bi preživele.« Danes je – ko je predelala travmo zaradi ugrabitve – aktivistka za zaščito pravic otrok in se pogosto pojavlja v javnosti. Zahvalila se je za podporo, ki je je deležna od novice o izpustitvi Wande Barzee, in hkrati pozvala oblasti, naj jo strogo nadzorujejo, da se kaj takega ne bi ponovilo.