Zadnji žebelj v krsto sprenevedanja naftne industrije

Naftna družba Exxon je natančno vedela, da njihov posel uničuje okolje. Kljub temu je širila propagandne laži.
Fotografija: Exxon je vedel, vendar je dognanja lastnih znanstvenikov prikrival, hkrati pa je v javnih izjavah zanikal, da bi kurjenje fosilnih goriv povzročalo podnebne spremembe. FOTO: Andrew Kelly/Reuters
Odpri galerijo
Exxon je vedel, vendar je dognanja lastnih znanstvenikov prikrival, hkrati pa je v javnih izjavah zanikal, da bi kurjenje fosilnih goriv povzročalo podnebne spremembe. FOTO: Andrew Kelly/Reuters

Geoffrey Supran se na univerzi Harvard kot mlajši raziskovalec ukvarja z zgodovino znanosti. Pravkar pa je v reviji Science, ki velja za eno najbolj citiranih znanstvenih publikacij na svetu, s soavtorji objavil natančno dokumentiran in strogo recenziran članek o spoznanjih znanstvenikov naftne korporacije Exxon. Ti so namreč med letoma 1977 in 2003 analizirali, kakšni so učinki rabe fosilnih goriv, zlasti nafte, na podnebne spremembe. Exxonovi znanstveniki so podnebne spremembe s segrevanjem ozračja napovedali vsaj tako natančno – če ne še bolj – kot znanstveniki, ki so delovali v akademski in neodvisni znanstveni sferi. Vendar je Exxon dognanja lastnih znanstvenikov prikrival, hkrati pa je v javnih izjavah zanikal, da bi kurjenje fosilnih goriv povzročalo podnebne spremembe.

Zamolčana spoznanja

Geoffrey Supran je z Naomi Oreskes (ki prav tako prihaja s Harvarda) in Stefanom Rahmstorfom s Potsdamske univerze analiziral vse dostopne dokumente Exxonovih znanstvenikov. Zamolčana spoznanja so pretvorili v diagrame, časovne vrste, krivulje in druge sofisticirane pripomočke, uporabne za poglobljeno kvantitativno analizo. Z znanstveno odličnostjo in metodološko strogostjo so potrdili, kar je na transparentih aktivistov zapisano že nekaj časa: Exxon je vedel. Naftna družba Exxon je natančno vedela, da njihov posel uničuje okolje. Kljub temu pa so širili propagandne laži, da kurjenje nafte ne vpliva na podnebje.

Znanosti ne ločuje od državljanskega angažmaja. Redno objavlja v uglednih svetovnih časopisih, udeležuje pa se tudi političnih shodov, kjer okoljevarstveniki opozarjajo za čedalje večje probleme, povezane s podnebnimi spremembami. FOTO: zajem zaslona Vimeo
Znanosti ne ločuje od državljanskega angažmaja. Redno objavlja v uglednih svetovnih časopisih, udeležuje pa se tudi političnih shodov, kjer okoljevarstveniki opozarjajo za čedalje večje probleme, povezane s podnebnimi spremembami. FOTO: zajem zaslona Vimeo

Supran je odraščal v Veliki Britaniji, potem pa se je preselil v ZDA. Po osnovni izobrazbi je fizik; diplomiral je na univerzi Cambridge. Doktorsko tezo je pisal na bostonski raziskovalni univerzi MIT. Kot raziskovalec, ki se ukvarja z zgodovino znanosti, je odlično podkovan za uporabo orodij za kvantitativno analizo. Med zgodovinarji so izvedenci, ki razumejo statistiko in diagrame, redkost.

Razširja znanstvene objave

Hkrati pa Supran znanosti ne ločuje od državljanskega angažmaja. Redno objavlja v uglednih svetovnih časopisih, udeležuje se političnih shodov, na katerih okoljevarstveniki opozarjajo za čedalje večje probleme, povezane s podnebnimi spremembami. V času, ko je še deloval na Brownovi univerzi, je sodeloval pri vzpostavljanju omrežja družboslovnih znanstvenikov, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami. Na svojem profilu na twitterju razširja znanstvene objave, jih prevaja v lažje razumljiv jezik in spremlja medijske odzive.

Komentarji članka, ki ga je objavila revija Science, so za Suprana spodbudni: besedilo, ki nosi naslov Ocena Exxonovih napovedi globalnega segrevanja, naj bi bilo zadnji žebelj v krsto sprenevedanja naftne industrije.

Preberite še:

Komentarji: