Božič so pod drobnogled vzeli tudi nevroznastveniki

Bliža se čas, ki je ob mešanici občutkov veselja, topline in nostalgije za mnoge najlepši v letu, kaj pa za tiste, ki to ni?
Fotografija: Božično vzdušje stereotipno povezujemo z občutki veselja in nostalgije, darili, prijetnimi vonjavami in bogato obloženimi mizami izbranih jedi. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Božično vzdušje stereotipno povezujemo z občutki veselja in nostalgije, darili, prijetnimi vonjavami in bogato obloženimi mizami izbranih jedi. FOTO: Shutterstock

Velike stvari, ki doletijo človeštvo in zarežejo tudi v praznike, teh vendarle povsem ne uničijo. Lanska pandemija covida-19 je božično razpoloženje začela vrtinčiti celo prej kot po navadi, kar glede na zaprtja družbe, omejitve in tragedije niti ni bilo tako nenavadno »potovanje« k prijetnemu in veselemu. Božično vzdušje je poskušala pred leti ujeti in prepoznati tudi nevroznanost.

Ko se je lani, v prvem pandemičnem letu, bližal božič, domov ni strašil Dickensov duh, temveč covid, so te dni zapisali v Guardianu, ko so s profesorji ugotavljali, kako varno praznovati tudi letošnjega, še vedno zaznamovanega z močno razširjenimi okužbami, da se božično veselje ne bo končalo z januarskim ali februarskim žalovanjem za umrlimi prijatelji in sorodniki, kot je posvaril gostujoči profesor z univerze v Bristolu Gabriel Scally.

Božično vzdušje se je lani začelo dvigati še prej kot po navadi. Pri znani angleški veleblagovnici John Lewis so že v drugi polovici avgusta ugotavljali, da so kupci, zdolgočaseni zaradi tednov karantene, skoraj štirikrat pogosteje kot predlani brskali po njihovi spletni strani za božičnimi drevesci, okraski, voščilnicami in zavijalnim papirjem. Veriga supermarketov Waitrose je zaznala 42-odstotno povečanje brskanja za božičnimi izdelki v primerjavi z julijem in avgustom leta 2019, kar za 400 odstotkov se je povečalo iskanje suhega sadja za peko značilnega božičnega angleškega peciva, prodaja angleškega božičnega kolača, christmas puddinga, je narasla za 75 odstotkov. Božično razpoloženje so pol leta pred božičem širili tudi uporabniki tiktoka s piškoti za Božička, plakati božičnih filmov Škrat in Polarni vlak, skodelicami vroče čokolade, penicami in darili pod smrečico ter napevi It's the Most Wonderful Time of the Year Andyja Williamsa. Podrobnega poročanja, kako je bilo letos, ni bilo zaslediti, a videti je, da tudi na naših televizijah vsako leto prej zaigrajo božični oglasi, trgovske police pa se začnejo z okraski polniti že skupaj z bučami in nagrobnimi svečami.

Tako imenovano božično vzdušje se s komercializacijo razširja zlasti zadnje stoletje, tudi zdaj še vedno ohranja predvsem velik prodajni potencial in ga stereotipno povezujemo z občutki veselja in nostalgije, pomešane s pozitivnimi asociacijami, darili, prijetnimi vonjavami in bogato obloženimi mizami izbranih jedi. Tega, kje v človeških možganih prebiva to božično razpoloženje in kateri biološki mehanizmi ga poganjajo, pa so se s slikanjem s funkcijsko magnetnoresonančno tomografijo pred nekaj leti lotili celo raziskovalci z univerze v Københavnu. Tako so poskušali lokalizirati, v katerih delih možganov se pojavi oziroma »zasveti« – denimo kot kakšno božično drevo.

Božična in nebožična skupina

Šestindvajsetim sodelujočim z območja Københavna so najprej dali vprašalnik o njihovem praznovanju božiča, občutjih, ki jih ob tem doživljajo, ter njihovi etnični oziroma kulturni pripadnosti. Na podlagi odgovorov so šest udeležencev izločili zaradi dveh skrajnosti, bodisi zaradi pretiranih bodisi premalo božičnih asociacij, preostale so razvrstili v dve skupini po deset in ju poimenovali božična in nebožična skupina. V prvo so se uvrstili Danci, ki so praznovali božič v skladu z dansko tradicijo, v drugo pa priseljenci iz Pakistana, Indije, Iraka in Turčije, a rojeni na Danskem.

Foto Shutterstock
Foto Shutterstock

Med slikanjem možganov so jim dali fotografije z božično tematiko, vmes pa kazali nevtralne fotografije s podobnimi elementi, a brez česar koli, kar bi simboliziralo božič. Pokazalo se je, da se je pri ljudeh, ki praznujejo božič s pozitivnimi asociacijami, aktiviralo več možganskih regij kot pri tistih, ki nimajo božične tradicije oziroma imajo z božičem zgolj nevtralne asociacije.

Aktivirali so se predvsem predeli, ki so povezani z duhovnostjo, telesnimi čuti in prepoznavanjem obraznih izrazov, locirani v čelnem in temenskem režnju. Ugotovili so celo, da obstaja tako imenovana nevronska mreža »božičnega duha oziroma vzdušja«, ki povezuje različne predele možganov. Ta mreža je bila izraziteje aktivirana pri ljudeh, ki praznujejo božič s pozitivnimi asociacijami, kot pri tistih, ki nimajo božične tradicije. V nebožični skupini pa se povrhu noben predel možganov ni bolj aktiviral kot pri božični skupini. Toda kot so poudarili avtorji študije, bi bile potrebne nadaljnje raziskave, da bi razumeli te in druge potencialne odzive možganov na praznike. Zanimiva je predvsem ugotovitev, da če bi natančneje poznali mehanizme delovanja »božične nevronske mreže«, bi lahko pomagali tudi tistim, ki sovražijo božič.

Neizpodbitno: božični duh še vedno skrivnost

So pa avtorji opozorili tudi na morebitne slabosti študije; ta ni bila oblikovana tako, da bi lahko ločili, ali so se določeni predeli možganov aktivirali zgolj zaradi božiča ali kombinacije veselih, prazničnih ali nostalgičnih občutenj na splošno. Pri fotografijah, ki so jih razdelili med božične in nebožične, je morda svoje naredila tudi rdeča barva, najbrž je na odziv udeležencev vplivalo tudi še kaj drugega. Treba bi bilo identificirati dejavnike, ki vplivajo na odziv posameznika ob božiču. Ti se lahko spremenijo z odraščanjem – od otroka, ki prejema darila, do odraslega, ki jih pretežno kupuje. Ali pa se odzivi razlikujejo tudi na podlagi tega, kako privlačna darila je obdarovanec prejemal. Med trdnejšimi dejstvi so navedli, da se je božično razpoloženje znanosti doslej izmikalo; čeprav je znan kot prijeten občutek, so njegovi mehanizmi in lokacija v možganih še vedno skrivnost, četudi se je funkcijska magnetnoresonančna tomografija izkazala za dragoceno orodje tudi pri njegovem proučevanju.

Preberite še:

Komentarji: