Čas za rdečo šminko

Srednji vek je rdeče ustnice označil za grešne; če ženska ni imela drugih grehov, je lahko pri spovedi zaupala to, da se je naličila.
Fotografija: Rdeča šminka v 20. stoletju ni bila povezana samo z glamurjem in zapeljevanjem, ampak tudi z gibanjem za pravice žensk. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Rdeča šminka v 20. stoletju ni bila povezana samo z glamurjem in zapeljevanjem, ampak tudi z gibanjem za pravice žensk. FOTO: Shutterstock

Smo v časih, ko je nespodobno razmišljati o nepotrebnih ničevostih, kakršna je rdeča šminka. In vendar so rdeče ustnice lakmusov papir družbenih sprememb že skoraj pet tisočletij. Pri Sumercih in starih Egipčanih, ki so si ustnice barvali z rdečo glino so bile znamenje višjega sloja, ne glede na spol; zadnja Ptolemajka Kleopatra je, kot piše zgodovinarka Rachel Weingarten, izdelala posebno ličilo za ustnice iz rdeče gline, čebeljega voska, listov vrtnic in zmečkanih rdečih mravelj.

V antični Grčiji so si ustnice morale v rdeče barvati hetere, da so se razlikovale od »spodobnih« žensk. Srednji vek je rdeče ustnice označil za grešne; če ženska ni imela drugih grehov, je lahko pri spovedi zaupala to, da se je naličila.

Deviška kraljica Elizabeta I. si je kot znamenje ženske moči začela ličiti ustnice z rdečo barvo, ki je vsebovala arzenik in svinec, tako da so bile njene ustnice tudi poljub počasne smrti. Zanjo in za njene ljubimce.

Rdeča šminka v 20. stoletju ni bila povezana samo z glamurjem in zapeljevanjem, ampak tudi z gibanjem za pravice žensk. Sufražetke, ki so leta 1912 preplavile newyorške ulice v boju za volilno pravico, so imele na ustnicah rdečo šminko, in ko so marširale po Peti aveniji, mimo na novo odprtega salona Elizabeth Arden, se jim je ta pridružila in jim razdeljevala rdeče šminke v pozlačenih etuijih. Od tistega trenutka dalje je rdeča šminka postala eden od simbolov feminističnega gibanja. Za bele ženske. Nebele ženske so morale na volilno pravico in rdečo šminko čakati do sredine šestdesetih let.

Nikaragovska aktivistka in sociologinja Marlene Chow je leta 2018 začela novo obliko gibanja proti diktaturi nikaragovskega predsednika Daniela Ortege – in ga imenovala Pico Rojo, rdeče ustnice. V znak podpore gibanju so fotografije vplivnih žensk in moških z rdečimi ustnicami preplavile globalni splet s heštegom #soypicorojo. Podobno je leta  2019 na tisoče čilenskih žensk korakalo po ulicah s prevezami čez oči in z rdečo šminko na ustnicah, da bi opozorile na spolno nasilje v državi.
Zdaj svet več kot leto dni nosi maske, ki nam prekrijejo obraze in ustnice. Upam, da bo kmalu prišel čas za rdeče, za rdeče češnje, rdečo raketo, upor in rdeče ustnice.

Komentarji: