Center Rog: Ne le stavba, ampak tudi tradicija izdelovanja
»Center Rog bo med drugim z devetimi delavnicami, 20 individualnimi studii, prostori za coworking, knjižnico, za vse odprto teraso in kotički za posedanje ter parkom prostor souporabe in prostor ciklične rabe uporabnikov različnih starosti in socialnih ozadij. Po številu in raznovrstnosti delavnic smo edinstveni v Sloveniji, takega prostora ni niti v Evropi,« pred četrtkovim uradnim odprtjem Centra Rog poudarja Meta Štular, vodja programov in strateškega razvoja.
Pred natanko sto leti je bil to prvi armiranobetonski tovarniški objekt v Ljubljani, katerega značilnosti so se ohranile tudi za njegovo novo življenje, prav tako se ohranja tradicija rabe prostora oziroma nadaljuje 150-letna tradicija izdelovanja v tem nekdanjem ljubljanskem predmestju.
»Ko smo leta 2010 začeli koncipirati in razvijati projekt Centra Rog, smo se med drugim zgledovali po Unescovih smernicah revitalizacije industrijskih območij, po katerih je ponovna uporaba nekdanjih tovarn popolnoma smiselna le, če nove vsebine in programi ohranjajo dejavnosti in znanja, ki so jih naseljevali v preteklosti,« Meta Štular pojasnjuje koncept, ki je vplival tudi na zasnovo prostora.
Ko so snovali vsebine za Center Rog, se niso zgledovali po revitalizacijah tovarn po Evropi, ki so bile preprosto spremenjene v umetniške ateljeje, ampak so si nekdanjo tovarno želeli razviti v proizvodni prostor uporabnih predmetov. Kot je spomnila, so tu v prejšnjem stoletju izdelovali kolesa in pisalne stroje, še pred tovarno koles je bila to tovarna usnja, pred njo so območje naseljevale majhne obrtniške delavnice.
Postopno odpiranje
Vsa dela še niso končana, četudi je uradno odprtje napovedano za četrtek, a kot poudarja sogovornica, so se odločili, da bodo delavnice odpirali postopoma ter tako sproti ugotavljali, kaj manjka in kaj bi se dalo še izpopolniti. Vendar novi Rog že živi, tam že vabi bistro, tam so izpeljali zadnjo izdajo ljubljanskega tedna mode in dogodek Urban October, ki ga v okviru iniciative New European Bauhaus pripravlja Fakulteta za dizajn, ta teden je bil prižig svetlobne instalacije, v torek bodo v Parku izbrisanih na severni strani centra postavili spomenik v obliki črke Ć.
Po uradnem odprtju bo začela delovati kavarna v prvem nadstropju, ki se ponaša z izhodom na južno teraso in pogledom na Ljubljanico. Marsikdo jo že razglaša za najlepšo teraso v Ljubljani, s čimer se strinja tudi sogovornica, ki pa poudarja še nekaj: »Terasa je velika 400 kvadratnih metrov, a le polovica bo pripadala kavarni, tja so namreč vabljeni vsi meščani in uporabniki, čeprav v kavarni ne bi želeli nič naročiti. Lahko samo pridejo in uživajo, si morda prinesejo knjigo in se prepustijo branju ali pa druženju s prijatelji.«
Staro strukturo s severne strani le subtilno zakriva novi prizidani del v steklu, v katerem je enako demokratično zasnovan odprti prostor, ki se dviguje v tri nadstropja. V vsaki etaži je odprt javni prostor, ki ga bodo v prihodnjih dneh napolnili oblazinjeno pohištvo in prepoznavni stoli Rex. Tudi tu bodo obiskovalci lahko zgolj posedali, delali ali se družili. Čez vsa tri nadstropja se pne monumentalno betonsko stopnišče, iz vsake etaže pa je mogoče skozi steklena tla pogledovati vse do pritličja.
Center Rog, v katerem bo delalo 18 zaposlenih, bo s skoraj 50-članskim podpornim tehničnim osebjem, predvsem svobodnjaki, v devetih proizvodnih delavnicah na voljo ne samo poklicnim ustvarjalcem, ampak najširši javnosti. Mimoidoči, ki bodo hiteli vzdolž Petkovškovega nabrežja, bodo lahko kukali v tekstilni lab s sitotiskom, steklarsko delavnico, kuharsko delavnico in lab za izdelovanje nakita, medtem ko so kovinarska, lesarska, keramična delavnica, zeleni lab in fab lab z različnimi digitalnimi proizvodnimi orodji za hitro prototipiranje in produkcijo manjših serij izdelkov z ulice očem skriti.
Koncept takšnih laboratorijev z opremo in tehnologi, ki so na voljo splošni javnosti, so po besedah Mete Štular na prelomu tisočletja razvili na Tehnološkem inštitutu v Massachusettsu, da bi proučili, ali dostop do naprednih tehnologij lahko spodbuja samoniklo ustvarjalnost skupnosti, danes pa so močno razširjeni po svetu.
Njihov smisel je predvsem v deljenju znanja, odprtokodnosti in dostopnosti, ponašajo se s podobnim poslanstvom kot javne knjižnice. Ni naključje, poudarja sogovornica, da je v Centru Rog knjižnica – po novem sta se tu združili dve enoti Mestne knjižnice Ljubljana, in kot je bilo videti med sprehodom po stavbi, se knjižne police že polnijo, v delavnice pa prihajajo stroji.
Tu bo svoj coworking prostor za multidisciplinarni razvoj projektov med fakultetami dobila ljubljanska univerza, v okviru programa Mladi Rog je poseben coworking prostor namenjen mladim ustvarjalcem na prehodu iz študentskega v poklicno življenje. »Profesionalni ustvarjalci pa se lahko na podlagi javnega razpisa potegujejo za brezplačno uporabo individualnih delovnih prostorov,« je med drugim poudarila vodja programov.
Poseben tlak iz borovega lesa
»Zadovoljni smo s tem, kar je nastalo, še posebej v tako kratkem času, pičlih dveh letih, kar je za projekt spomeniško zaščitene stavbe malo, za nas in izvajalce je bila zato prenova zelo intenzivna,« je povedal eden od njenih soavtorjev, arhitekt Jaka Bežan. Te dni so v prvem nadstropju zaključili rekonstruiran historični tlak iz borovih kock, velikih 15 krat 7 centimetrov in debeline 5 centimetrov, ki ga sogovornik opisuje kot eno od posebnosti historične stavbe. Izvajalca zanj so iskali kar leto dni, naloge so se naposled lotili v Mizarstvu Ovsenik iz Kranja.
Kot še dodaja Bežan, so posebej za to stavbo poiskali primerna borova drevesa, ki jih je bilo treba ustrezno posušiti in nato obdelati. Takšen tlak je prvo nadstropje tovarne prekrival že nekoč, le da je bil premazan s katranom, česar pa zaradi sodobnih zahtev glede protipožarne varnosti niso mogli rekonstruirati na tak način. A je novi naoljen v enakem barvnem odtenku.
Pri zahtevah spomeniškega varovanja je bilo v ospredju varovanje celotne strukture te impozantne industrijske dediščine iz 20. let 20. stoletja, ki se razteza 123 metrov v dolžino in devet v širino in katere mogočnost deloma že občutimo, ko se vzpnemo po osrednjem stopnišču. Ko so začeli gradbena dela, se je pokazalo, da ima objekt precej nizke temelje, zato jih je bilo treba statično utrditi, historično konstrukcijo pa so statično sanirali s karbonskimi vlakni.
Pri stoletje stari strukturi je bilo treba varovati tudi prvotno stavbno pohištvo. Ker so bila originalna lesena okna dotrajana in ker bo objekt namenjen najširši javnosti, je ZVKDS dopustil rekonstruirana aluminijasta, kar je po arhitektovih besedah terjalo predvsem zelo natančne risbe – tipov oken je bilo več –, za kar so porabili nemalo delovnih ur. Vse predelitve oken, tudi tako imenovani okrasni križi, so natančen posnetek prvotnih lesenih oken, za izdelavo pa so potrebovali posebne stroje, še dodaja.
Ohranili tudi svetlobnike
Nekdanja proizvodna hala v prvem nadstropju ohranja svojo celovitost, čeprav je pregrajena v večjo, 450 kvadratnih metrov veliko prireditveno, in manjšo, 150 kvadratnih metrov veliko dvorano, ter kavarniški prostor. Konstrukcija v zgornjih dveh nadstropjih, kjer so individualni ateljeji, je prav tako še vedno dobro vidna, saj so predelne stene le deloma pritrdili v tla, stropa pa se bodo dotikali samo steklenimi podaljški.
Pazljivi so bili pri inštalacijskih vodih, pri katerih so zagotovili čim krajše povezave in tako čim manj posegali v grajeno strukturo. »Na terasi, ki je po novem prekrita z lesenim podom, smo ohranili prvotne svetlobnike, skozi katere se svetloba siplje v pritličje, tudi v nekatere delavnice. Svetlobniki nad vhodom, denimo, pa imajo poleg estetske še varnostno funkcijo, saj omogočajo dodatno prezračevanje, za primer požara,« je Bežan navedel nekaj elementov.
Sogovornika kot posebnega predstavljata tudi park na severni strani stavbe, velik kar 8000 kvadratnih metrov, ki bo nekoliko drugačen od preostalih v Ljubljani, saj bodo, ko bodo temperature primerne, zasadili sadna drevesa, prav tako so že pripravljene visoke grede, v katerih bodo v kratkem zasadili zelenjavo in zelišča, ki uspevajo v hladnejši polovici leta, pridelek naj bi med drugim uporabljali v dveh lokalih, ki bosta domovala v stavbi.
Precejšen del zidov, ki obdajajo park, bo ozelenjen, nekaj jih bo namenjenih ustvarjanju grafitov oziroma muralov kot spomin na nedavno zgodovino tega območja. Na leseni ploščadi bo mogoče posedati ali poležavati, po potrebi se bo spremenila v prireditveni oder, uredili bodo otroško igrišče, v začetku prihajajočega tedna pa bo park na mestu nekdanje pisarne aktivistov za pravice izbrisanih dobil njim posvečen spomenik. Kompozicija, znana kot Rog Lab, ki jo je prav tako mogoče opaziti v parku in je nadvse zaslužna za razvoj vsebinskega koncepta Centra Rog, bo prihodnje leto obiskovalce vabila kot kavarna.
Center Rog
Investitor: Mestna občina Ljubljana
Površina: 8500 kvadratnih metrov
Leta načrtovanja: 2008–2021 (po delih)
Leta izvedbe: 2021–2023
Arhitektura in oprema v javnem delu: Boris Bežan in Jaka Bežan (BAX studio), Mara Partida in Héctor (Mendoza Mendoza Partida studio)
Krajinska arhitektura:
Matej Kučina, Nika Čufer (Bruto)
Glavni izvajalci:
Makro 5
Projektant gradbenih konstrukcij:
Elea IC
Projektant električnih in strojnih
inštalacij: Nombiro
Konservatorski nadzor:
ZVKDS, Tatjana Adamič
Vrednost investicije: 25 milijonov evrov
