Cvetlice zamenjalo 1,7 milijona lučk

Za ljubitelje prazničnega razpoloženja v vsej svoji bleščavosti in s spremljavo za ta čas značilnih pesmi je Božična bajka Slovenije v Mozirskem gaju kot nalašč za večerni zimski sprehod. Namesto neštetih barvnih cvetlic, ki jih čez leto občudujemo v tem parku, zdaj sveti 1,7 milijona pisanih led lučk – želeli so, da bi jih bilo dva milijona, ena za vsakega Slovenca, a zaradi krize in vojne v Ukrajini njihovega števila niso povečali. Svetijo samo v času odprtja, torej vsak dan med 16. in 21. uro, porabijo pa toliko električne energije kot povprečno gospodinjstvo.

Že ob vstopu v pisan park bližina reke daje vedeti, da za sprehod, ki traja nekje uro do uro in pol, potrebujemo topla zimska oblačila. Ko smo ga obiskali, se je zdelo, kakor da je to eden prvih letošnjih večerov, ko zareže decembrski hlad in dobi praznično razpoloženje ob okrašenih drevesih, grmičkih, hiškah pravi smisel. Ob vhodu v Božično bajko Slovenije se na ribniku svetijo labodi in lokvanji iz lučk – ti so letošnja novost, je povedala Maja Horvat, vodja službe za odnose z javnostmi v Mozirskem gaju. Sicer pa se, kot je pojasnila, po parku skrivajo tudi živalce, kot so severni medvedki, veverica, ptice in pingvini.

Sporočajo podporo Ukrajini

Pot se nadaljuje skozi svetlobni tunel, ki pritegne zlasti otroke. V parku lahko vidimo od klasičnih toplih rumenih lučk do zelenih, vijoličnih, modrih, živo rdečih. Različne oblike dreves in grmičkov, razgibana potka urejenega parka, kjer najbolj izstopa drevored Evropske unije z razglednim stolpom, osvetljen v barvah ukrajinske zastave: eno drevo je modro, drugo rumeno. »S tem želimo s svojimi obiskovalci deliti naše vrednote, kot sta mir in blaginja za vse dežele sveta. Želimo izraziti tudi podporo Ukrajini v boju za svobodo,« je povedala Maja Horvat.

Mozirski gaj je, kot je poudarila sogovornica, znan po svojih tematskih vrtovih in Božična bajka Slovenije vanje vsako leto postavi nove svetlobne zgodbe. Tokrat povezane s sporočilom ljubezni, upanja in pozitivizma. Poleg omenjenega drevoreda je svojevrsten še vrt Dedka Mraza s hišo v neposredni bližini svetlobnega tunela v zeleni in beli barvi. »Zelena barva kliče k rasti in pozitivnim spremembam, kot nas dobri možje kličejo k temu, da smo pridni, pozitivni, dobri in uspešni,« je razlagala Maja Horvat. Japonski vrt se je spremenil v vrt ljubezni, s katerim želijo proslaviti vse vrste ljubezni na svetu in naše medsebojne odnose. Zeliščni vrt je odet v modro in vijoličasto barvo, da lahko tako obiskovalci uživajo v sproščenem in umirjenem ambientu s pogledom na kapelico sv. Valentina. »Sprehajališče Natura ob Savinji pa je zasnovano tako, da z njim opozorimo na pomen ohranjanja narave.« Poseben poudarek dajejo tudi zgodovinskim objektom v parku, saj je Mozirski gaj park cvetja in muzej na prostem hkrati. »Uredili smo jih tako, da bodo obiskovalcem navdihnili in hkrati opomnili, kako pomembno je, da ohranjamo tradicijo in kulturo.«

V Božični bajki najdemo še stojnico, kjer starejši gospod prodaja lesene izdelke: od jaslic do piščali, v parku domuje tudi papiga, s katero se lahko slikajo najmlajši ljubitelji živo pisanih ptic. Hladne roke nam ogreje čaj ali kuhano vino, prav tako ponujajo prigrizke.

Ideja, prenesena iz Hrvaške

Kot je pojasnila Maja Horvat, se je zgodba Božične bajke Slovenije začela že kakšno leto ali dve pred prvo izvedbo. Takrat je bila v Mozirskem gaju zaradi vremena zelo slaba sezona in iskali so način, kako bi jo podaljšali. Vodja parka Darko Bele je z ekipo obiskal Božićno selo Salaj na Hrvaškem in ugotovili so, da bi bil tudi Mozirski gaj primeren za nekaj podobnega.

K Darku Beletu je nato pristopila Ana Bertić, ki je takrat delala za družino Salaj, vendar je želela svojo idejo o adventni destinaciji preseliti še kam drugam. »Ko je videla Mozirski gaj, se je vanj takoj zaljubila. S svojimi razgibanimi stezicami, gredicami, grmičevjem, drevesi in tematskimi vrtovi se ji zazdel idealen kraj za kaj takega. Takrat se je sestala z našim vodjem in zelo hitro sta se dogovorila za sodelovanje. Tako je Mozirski gaj prvič odprl svoja vrata tudi pozimi, takrat za prvo Božično bajko Slovenije, danes pa vas vabimo že v sedmo po vrsti.«

Lani rekordnih 40.000 obiskovalcev

Med sprehodom na mrzel večer v parku srečamo nekaj družin z mlajšimi otroki in nekaj parov: mlajših in starejših. Maja Horvat pravi, da bajko obiskujejo vsi: družine, pari, tudi tujci, ki so na dopustu v Zgornji Savinjski dolini ali kje drugje v Sloveniji. Prvo leto si jo je ogledalo 15.000 obiskovalcev. Pričakovano je bil zaradi pandemije covida-19, ko so morali ostati večino časa zaprti, obisk najmanjši leta 2020. Takrat je prišlo le 3000 ljudi, sicer jih je med 30.000 in 35.000, lani pa je bilo rekordno leto s 40.000 prodanimi vstopnicami.

Kot zanimivost: božično bajko Slovenije približno mesec in pol pripravlja in postavlja ekipa osmih do desetih ljudi, ki delajo po osem ali celo več ur na dan. Lučke večinoma postavljajo prostovoljci, vedno pa se pridružita tudi vodja zasaditve v Mozirskem gaju Elica Bele in kreativna vodja Božične bajke Slovenije Ana Bertić. Lučke so načeloma prižgane le v času Božične bajke, vsega skupaj približno 250 ur na leto. »Načrt, da do desete Božične bajke Slovenije zasveti dva milijona lučk, ostaja. Letos števila nismo povečevali in jih je spet 1,7 milijona lučk. Prvo povečanje pa pričakujemo že prihodnje leto, če bo le mogoče,« je še povedala sogovornica.