Dražba prve slike, ki jo je ustvarila umetna inteligenca, prinesla kar 432.500 dolarjev
Pred dražbo so za portret, ki ga je kreiralo več algoritmov, pričakovali le sedem do deset tisočakov. Dosegel je 43-krat višjo ceno.
Odpri galerijo
V ustvarjanje slike sta bila vpletena virtualna Generator in Diskriminator, temeljilo pa je na kar 15.000 portretih iz časa od 14. do 20. stoletja, ki jih je nato umetna inteligenca uporabila pri kreiranju portreta fiktivnega Edmonda de Belamyja.
FOTO: AFP
Pri Christie's v New Yorku so včeraj pripravili dražbo del umetnikov, ki na umetnostnem trgu visoko kotirajo, med njimi Andyja Warhola, Jeffa Koonsa, Banksyja ali Christa. Pri zadnji ponujeni umetnin pa navajanje avtorstva ni bilo tako preprosto.
Prvič v zgodovini dražb v eni osrednjih avkcijskih hiš so v izbor dražbe uvrstili sliko, ki je ni ustvaril umetnik z imenom in priimkom, pač pa so jo predstavili kot izdelek umetne inteligence. Estimacije slike je pred dražbo znašala le 7000 do 10.000 ameriških dolarjev, po koncu šestminutne bitke zanjo, za kar so poskrbeli tako prisotni v dvorani kot ponudniki preko telefonov oziroma medmrežja, pa se je njena cena ob udarcu kladiva zaustavila pri 350.000 dolarjih. Skupaj z dražbenim pribitkom pri 432.500.
Slika, ustvarjena letos, prikazuje portret Edmonda de Belamyja iz fiktivne družine Belamy, dražbeni katalog pa je za avtorja navedel nekega AI (skrajšava za artificial intelligence), ki so ga izučili v pariškem kolektivu Obvious. Člani tega – v kolektivu delujejo mladeniči Hugo Caselles-Dupré, Pierre Fautrel in Gauthier Vernier – pri raziskovanju odnosov med poljema umetnosti in umetne inteligence uporabljajo algoritme, poimenovane z akronimom GAN (generative adversarial network). Kot avtor algoritma je naveden tudi Googlov programer Ian Goodfellow. V ustvarjanje sta bila vpletena predvsem Generator in Diskriminator, temeljilo pa je na kar 15.000 portretih iz časa od 14. do 20. stoletja, ki jih je nato umetna inteligenca uporabila pri kreiranju portreta fiktivnega Edmonda de Belamyja.
Pri tem je Generator na podlagi naloženih portretov ustvaril novo podobo, Diskriminator pa je zatem skušal ugotoviti razlike med to podobo in podobo, ki jo je ustvarila človeška roka. Generatorjeva naloga je bila, da Diskriminatorja preslepi in prepriča, da so tudi njegove podobe portreti iz realnega življenja.
Kupce je vsekakor prepričal. Ob koncu dražbe se je portret Edmonda de Belamyja iuzkazal za drugo najdražje delo. Za višji znesek 780.500 dolarjev so prodali le serijo desetih grafik z naslovom Myths Andyja Warhola.
Prvič v zgodovini dražb v eni osrednjih avkcijskih hiš so v izbor dražbe uvrstili sliko, ki je ni ustvaril umetnik z imenom in priimkom, pač pa so jo predstavili kot izdelek umetne inteligence. Estimacije slike je pred dražbo znašala le 7000 do 10.000 ameriških dolarjev, po koncu šestminutne bitke zanjo, za kar so poskrbeli tako prisotni v dvorani kot ponudniki preko telefonov oziroma medmrežja, pa se je njena cena ob udarcu kladiva zaustavila pri 350.000 dolarjih. Skupaj z dražbenim pribitkom pri 432.500.
Slika, ustvarjena letos, prikazuje portret Edmonda de Belamyja iz fiktivne družine Belamy, dražbeni katalog pa je za avtorja navedel nekega AI (skrajšava za artificial intelligence), ki so ga izučili v pariškem kolektivu Obvious. Člani tega – v kolektivu delujejo mladeniči Hugo Caselles-Dupré, Pierre Fautrel in Gauthier Vernier – pri raziskovanju odnosov med poljema umetnosti in umetne inteligence uporabljajo algoritme, poimenovane z akronimom GAN (generative adversarial network). Kot avtor algoritma je naveden tudi Googlov programer Ian Goodfellow. V ustvarjanje sta bila vpletena predvsem Generator in Diskriminator, temeljilo pa je na kar 15.000 portretih iz časa od 14. do 20. stoletja, ki jih je nato umetna inteligenca uporabila pri kreiranju portreta fiktivnega Edmonda de Belamyja.
Pri tem je Generator na podlagi naloženih portretov ustvaril novo podobo, Diskriminator pa je zatem skušal ugotoviti razlike med to podobo in podobo, ki jo je ustvarila človeška roka. Generatorjeva naloga je bila, da Diskriminatorja preslepi in prepriča, da so tudi njegove podobe portreti iz realnega življenja.
Kupce je vsekakor prepričal. Ob koncu dražbe se je portret Edmonda de Belamyja iuzkazal za drugo najdražje delo. Za višji znesek 780.500 dolarjev so prodali le serijo desetih grafik z naslovom Myths Andyja Warhola.
