Drevo leta je perzijska bukev na Šlajmerjevi 6
Perzijska bukev ob Šlajmerjevi ulici 6 je ljubljansko drevo leta, so odločili meščani v spletnem glasovanju. Ob današnji razglasitvi se je še posebej bohotilo v jesenski rdeči barvi in bilo v popolnem barvnem skladju z rdečimi oblekami zaposlenih na Zavodu za transfuzijsko medicino UKC Ljubljana, ki so njeni najzvestejši občudovalci in so jo tudi prijavili na tekmovanje.
Izbor v Mestni občini Ljubljana pripravljajo četrto leto, njegov namen pa je ozaveščanje o velikem pomenu dreves nasploh in predvsem za kakovost življenja v mestih. Čeravno vsako leto posebno medaljo nadenejo le enemu izmed njih, pa ta simbolično predstavlja vsa drevesa.
»Prišli smo v dobo, ko je treba drevesa častiti, ne sovražiti,« je ob razglasitvi, stoječ pod košato perzijsko bukvijo, ki je tudi po tleh razprostrla lepo rdečo preprogo, dejal podžupan MOL Janez Koželj. »Drevesa često motijo poglede z oken, ovirajo širitev cest in križišč, spravljajo v slabo voljo lastnike stavb, češ da preveč vlažijo fasade, nekaterim so odveč, ker je treba jeseni pod njimi pospravljati listje ... Skratka za mnoge so še vedno nadlega. Po drugi strani pa drevesa v mestih težko živijo, to okolje je zanje neprizanesljivo, še zlasti zadnje čase zaradi prevročih poletij. Zato jih je treba častiti in skrbeti zanje,« je menil podžupan. Spomnil je na desetletno reševanje rdečelistne bukve pri Operi, ki ni uspelo, v tem času je ogrožen tudi mogočen kostanj pri Drami, ki jo bodo prenavljali, in lahko se zgodi, da bo v nemilosti tudi perzijska bukev na Šlajmerjevi, saj bodo v prihodnjih letih obnavljali zdravstvene ustanove na tem območju. »Ko se nekaj gradi na novo, so drevesa najbolj ogrožena,« je poudaril Koželj.
Do perzijske bukve (Parrotia persica) na Šlajmerjevi 6 gojijo poseben odnos prav zaposleni na zavodu za transfuzijsko medicino; na tej lokaciji jih dela 353. Kot je povedala Polonca Mali, zdravnica specialistka, ki se med delom ukvarja tako s krvodajalstvom kot z zdravljenjem bolnikov, že vrsto let ugotavljalo, da je bukev v zadovoljstvo njihovim obiskovalcem, torej krvodajalcem, ki vsak dan prihajajo na zavod in darujejo kri, in bolnikom, ki se zdravijo v tem okolišu, navsezadnje mamicam v sosednji porodnišnici, ki si lahko na njej odpočijejo oči. »Tudi nekatera naša delovišča so obrnjena k tej naši bukvi, ki tako ustvarja spodbudno in optimistično delovno okolje. Skozi vse leto namreč spreminja svojo podobo, kar je njen največji čar,« je Polonca Mali nizala razloge, zakaj so drevo, ki te dni s svojo barvo še posebej intenzivno asociira na pomembno življenjsko tekočino, s katero delajo, prijavili na izbor.
Med 35 predlogi občanov je strokovna komisija, ki jo vodi Petja Pirnat z mestnega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, pred približno mesecem dni izbrala sedem dreves finalistk, v spletnem glasovanju pa so ljudje največ glasov, več kot 300, namenili prav tej bukvi. V igri za naziv so bili sicer še črni topol na Valvasorjevi ulici 1, lipa ob Prijateljevi ulici 13, navadni gaber ob dvorani Tabor, češnja na Bičevju 5, japonski javor na Štefanovi ulici in beli topol na Gerbičevi ulici (ob ograji nogometnega igrišča Slovan).
Do današnjega dne je medaljo z napisom Drevo leta 2021 nosil lanski zmagovalec, kavkaški krilati oreškar na Fabianijevi ulici. Leta 2020 je na izboru zmagala ovešava bukev na Vodnikovi cesti, na prvem izboru leta 2019 pa platana na vogalu Streliške in Strossmayerjeve ulice.
Mesto dreves
Ljubljana je bila tri leta zapored razglašena za mesto dreves. Naziv sta ji v okviru programa Tree cities of the World za leta 2019, 2020 in 2021 podelili Fundacija Arbor Day in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo.
