Družinska medicina na preizkušnji in skrite nevarnosti narave

Prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič je specialistka družinske medicine, profesorica na katedri za družinsko medicino ljubljanske medicinske fakultete ter zdravnica zasebnica in koncesionarka. Gostovala je v zadnji epizodi zdravniškega podkasta s prof. dr. Rokom Orlom. Govorila sta o problematiki družinskih zdravnikov pri nas ter boleznih, ki jih povzročajo ugrizi klopov.

Kot je poudarila, se je za specializacijo za družinsko medicino odločila, ker je hotela ohraniti širino znanja, ki ga je pridobila med študijem. Družinski zdravniki morajo namreč imeti široko znanje z vseh medicinskih področij, saj se srečujejo z najrazličnejšimi zdravstvenimi težavami pacientov, poleg tega se morajo zavoljo učinkovite obravnave svojih pacientov še naprej stalno izobraževati in spremljati novosti na teh področjih, kar je velik izziv.

Dolga vrsta čakajočih za vpis pri novi družinski zdravnici

Mladi zdravniki se za to specializacijo pogosto ne odločijo prav zaradi zahtevnosti – poleg omenjenega, denimo, lahko družinski zdravnik na najtežji delovni dan, ponedeljek, obravnava tudi do osemdeset pacientov, opraviti pa mora še veliko administrativnega bremena. Poleg tega se pogosto spoprijemajo z birokratskimi ovirami, kot so napotitve na preiskave, ki jih lahko izvedejo tudi specialisti, in urejanje zdravil po odpustu iz bolnišnice. Obenem so čakalne vrste za osnovne preiskave dolge, kar družinske zdravnike dodatno obremenjuje. Kljub izzivom je po mnenju Danice Rotar Pavlič delo družinskega zdravnika zelo pomembno in prinaša veliko zadovoljstva, saj omogoča celostno obravnavo pacientov in njihovih družin.

Tihi prenašalci nevarnih bolezni

S strokovnega vidika sta se sogovornika v podkastu lotila klopov, ki na nas prežijo tudi zunaj gozda, bolezni, ki jih prenašajo, pa lahko brez preventivnega oziroma pravočasnega ukrepanja vodijo tudi v zaplete. Splošna preventiva so uporaba repelentov, zaščitna oblačila ter redni in temeljiti pregledi po gibanju v naravi, zlasti lasišča, kožnih gub in robov oblačil.

Najbolj znani posledici ugriza klopa sta klopni meningoencefalitis in (lajmska) borelioza. Bakterijska okužba je tudi manj znana bolezen erlihioza. Prvič so jo odkrili pri psih v Alžiriji v tridesetih letih prejšnjega stoletja, v Evropi pa leta 1996 v Sloveniji.

Za preprečevanje klopnega meningoencefalitisa – v 0,5 do 2 odstotkih primerov povzroči celo smrt – je ključno cepljenje, predvsem pri ljudeh, ki so pogosto v naravi. V Sloveniji je za določene starostne skupine cepljenje brezplačno. Predlog Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, naj bo tako za vse, ni bil sprejet. Danica Rotar Pavlič meni, da bi bilo to smiselno, saj bi občutno zmanjšalo pojavnost bolezni, kar je s podobnim ukrepom uspelo Avstrijcem.

Prva faza klopnega meningoencefalitisa vključuje simptome, kot so utrujenost, glavobol, mišične bolečine in vročina, druga, ki sledi po kratkem izboljšanju, pa prinaša visoko vročino, hud glavobol, slabost, bruhanje, v najhujših primerih tudi nezavest. Simptomi borelioze vključujejo značilno rdečino na mestu ugriza, ki se lahko pojavi od 3 do 32 dni po ugrizu, se pogosto širi in lahko postane obročasta. Če borelioze ne zdravimo pravočasno – zdravljenje poteka z antibiotiki –, lahko povzroči resne zaplete, kot so nevrološke težave, mišične in sklepne bolečine ter težave s srcem.