Grad za kraljevsko veselje, žalost in počitek
Med vsemi kraljevimi rezidencami aktualne britanske kraljice Elizabete II., ki je včeraj dopolnila častitljivih 96 let, je bil v zadnjih letih najbolj v ospredju windsorski grad. Tu je s člani kraljeve družine delila veselje ob kraljevih porokah in žalost ob pogrebu svojega moža princa Filipa, s katerim je tukaj preživela tudi njuno poslednje leto skupnega življenja. In tu se bo očitno tudi nadaljevala monarhija. Njen vnuk princ William, ki je v vrsti za nasledstvo, naj bi se to poletje z družino preselil v Windsor, da bi bil bliže kraljici, ki je vse bolj krhkega zdravja.
Potreba, da se Williamova družina priseli v Windsor, je, kot poroča britanski rumeni tisk, vse večja tudi zato, ker princ Andrew, nad katerim visi temna senca zaradi domnevne spolne zlorabe, živi v neposredni bližini, v Royal Lodgeu, in vse več časa preživlja s kraljico. Kar pa vzbuja bojazen, da bi se tako utegnil postopoma vrniti v javno življenje. To, da je mater pred tremi tedni spremljal na mašo za pokojnega moža oziroma svojega očeta princa Filipa v Westminstrsko opatijo, je vzbudilo veliko neodobravanja.
Vojvoda in vojvodinja Cambriška, ki zdaj živita med Norfolkom in Kensingtonsko palačo, naj bi se pri izbiri morebitnih domovanj na posestvu gradu Windsor razgledovala med dvorcem Fort Belvedere, nekdanjim domovanjem kralja Edvarda VIII. in Wallis Simpson, ki stoji na obrobju velikega windsorskega parka, Frogmore Housom, kjer se med konci tedna radi igrajo njuni otroci, pa tudi hišo Adelaide Cottage, ki stoji v neposredni bližini gradu, a je trenutno zasedena. Kraljevi viri naj bi sicer zanikali, da bi se preselila prav v windsorski grad.
Pred tridesetimi leti uničena petina gradu
Kraljica Elizabeta II. je večino svojega otroštva preživela v Windsorju, saj je njen ded kralj Jurij V. njenim staršem dodelil Royal Lodge, na windsorskem gradu pa sta v vojnih letih s sestro Margareto odrasli v mladi ženski, medtem ko so njuni starši podpirali vojne napore v Londonu in drugje po državi. Grad je doslej štel za kraljičino zasebno rezidenco ob koncih tedna, tu je preživljala velikonočni čas in junijski teden v času konjskih dirk Royal Ascot, a je z umikom nanj v prvem letu pandemije v zadnjih dveh letih postal dom.
Če ga je poleti še zapustila zaradi počitnic v še ljubšem Balmoralu v Škotskem višavju, pa je zadnja dva božiča prelomila tradicijo v Sandringhamu in se s poslanico oglasila iz Windsorja. V začetku minulega meseca je uradno najavila, da se ne bo več vrnila v Buckinghamsko palačo, ki je uradna kraljeva rezidenca od leta 1837, deloma tudi zato, ker v njej potekajo obsežna prenovitvena dela, ki naj bi bila končana v naslednjih petih letih. A z balkona v središču Londona naj bi ob praznovanju platinastega jubileja 2. junija kraljica vendarle pomahala ljudem.
Ob obisku windsorskega gradu, ki svojo mogočnost izkazuje že od daleč, je težko verjeti, da je pred tremi desetletji – leto 1992 slovi za eno najhujših kraljičinih let, saj so razpadli zakoni treh njenih otrok, Andrew Morton pa je izdal biografijo o princesi Diani – utrpel tako veliko škodo v požaru. Zavesa je ob stiku s svetilko v zasebni kapeli zagorela, požar pa je zajel devet glavnih soban in več kot 100 drugih sob, skupaj kar 9000 kvadratnih metrov površin oziroma petino grajskega območja. Gasili so kar 15 ur, obnova pod vodstvom princa Filipa pa je vzela naslednjih pet let.
Sedemdeset odstotkov od 37 milijonov funtov so zbrali z odprtjem protokolarnih soban Buckinghamske palače obiskovalcem avgusta in septembra. Ko so 14. novembra leta 1997, šest mesecev pred rokom, končali obnovo, je kraljevi par priredil zahvalni sprejem za 1500 izvajalcev, teden dni pozneje pa sta priredila še ples za svojo zlato obletnico poroke.
Slavnostna oprava s kronanja pred 69 leti
Ob letošnjem zgodovinskem platinastem jubileju kraljice bodo v njenih uradnih rezidencah na ogled tri razstave, s katerimi bodo zaznamovali prevzem oblasti, kronanje in jubileje. V windsorskem gradu, kjer je bila denimo v letu kraljeve poroke njenega vnuka princa Harryja razstavljena poročna oprava mladoporočencev in otroških spremljevalcev, bosta od začetka julija do konca septembra na ogled njena obleka in ogrinjalo, ki ju je nosila na svojem kronanju v Westminstrski opatiji 2. junija leta 1953. Zasnoval jo je britanski modni oblikovalec sir Norman Hartnell, izdelana pa je bila iz prefinjenega belega satena, bogato izvezena tako z nacionalnimi cvetličnimi emblemi kot emblemi držav Commonwealtha iz zlatih, srebrnih in pastelnih niti ter pošita z biseri, bleščicami in kristali.
Ogrinjalo je izdelalo kraljevo šiviljstvo Ede and Ravenscroft iz vijoličastega svilenega žameta, ki ga je stkalo podjetje Warner and Sons in je bilo izvezeno v kraljevi vezilni šoli. Zlate vezenine prikazujejo pšenično klasje in oljčne vejice, ki simbolizirajo prosperiteto in mir. Dvanajst vezilj je uporabilo 18 različnih zlatih niti in za okrasje – med marcem in majem 1953 – potrebovalo kar 3500 ur.
Najstarejša kuhinja v državi
A bolj kot aktualna vladarica so podobo gradu krojili njeni predhodniki in predhodnice, kar 39 jih je živelo tu. Med letoma 1070 in 1086 ga je zgradil Viljem Osvajalec, bil je del verige gradov, ki so služili kot utrdbeni obroč okoli Londona. Ker je bil lahko dostopen iz Londona in je bil v bližini starega lovišča Saksoncev, se je sam po sebi ponujal kot kraljeva rezidenca. Čeprav je Henrik I. tu že v 12. stoletju uredil kraljeve sobane, pa ga je kralj Edvard III. dve stoletji zatem naredil za središče svojega dvora in za sedež novoustanovljenega najvišjega viteškega reda (Order of the Garter), ki pa ga z vsakoletno slovesnostjo na windsorskem gradu častijo od leta 1948.
Edvard III. je grad preoblikoval v gotskem slogu, kot eden redkih prostorov iz njegovega časa pa je glavna klet, ki je služila kot glavna vinska shramba. Leži pod dvorano svetega Jurija, v kateri prirejajo državniške bankete, in prav pred pandemijo covida-19 so v njej odprli prvo kavarno v zgodovini gradu, kjer poleg kave in čaja, lahkih kosil in sladic v poletnem času strežejo sladoled, ki ga pripravljajo iz mleka, pridelanega na kraljevih farmah v Windsorju. Prav tako iz časa kralja Edvarda III. je tudi velika kuhinja, ki slovi kot najstarejša delujoča v državi, v njej so kuhali za 32 vladarjev, med njimi tudi za aktualno vladarico Združenega kraljestva.
Čeprav je že kralj Edvard IV. odredil dela na kapeli svetega Jurija, so jo končali leta 1528 pod oblastjo znamenitega kralja Henrika VIII. V njej je pokopanih deset britanskih monarhov, poleg Henrika VIII. tudi Elizabetina ded in oče, kralja Jurij V. in VI. V kapeli, h kateri so bile oči svetovnega občinstva uprte ob poroki princa Harryja in Meghan Markle pred štirimi leti in ob lanskem pogrebu princa Filipa, sta poleg Elizabetinega moža pokopani tudi njena mama in sestra Margareta.
Burno 17. stoletje
Kralj Karel I., ki je vladal četrt stoletja v prvi polovici 17. stoletja, je s svojo zbirateljsko strastjo do umetnin ustvaril impozantno zbirko umetniških del. Toda že sredi stoletja je izbruhnila državljanska vojna in grad so zasegli parlamentarci, izropali kapelo svetega Jurija in kraljeve sobane. V gradu je bil tudi zapor za zajete rojaliste, tudi Karla I. Vgravirani zapisi zapornikov so še danes vidni v Normanskem stolpu.
Staro kraljevsko slavo v Windsorju je že kmalu zatem, v drugi polovici 17. stoletja, vzpostavil kralj Karel II., kraljeve sobane so po njegovem naročilu dobile razkošno baročno podobo in seveda slovele kot najimenitnejše v takratni Angliji. V 80. letih 17. stoletja je bil na odločitev Karla II. zasajen danes mogočen južni drevored brestov vzdolž štirikilometrskega sprehajališča (Long Walk) do Velikega parka, s čimer so uradnim obiskovalcem želeli ustvariti zapomnljiv prvi vtis. Malokdo ve, da so bili na windsorskem gradu obiskovalci dobrodošli že stoletja. Že v 18. stoletju so ljudje pripotovali s kočijami ali čolni po bližnji Temzi, da bi si ga ogledali.
Enega največjih pečatov današnji podobi pa je gradu vtisnil Jurij IV., ki je med letoma 1820 in 1830 preoblikoval njegovo zunanjščino v skladu z romantično podobo gotskega gradu, okrogli stolp, v katerem so danes kraljevi arhivi, pa dal povišati za devet metrov. V gradu je poskrbel za novo notranjo opremo, razširil je dvorano svetega Jurija, ki je s kar 55 metri v dolžino največja protokolarna dvorana v tej rezidenci, in dal urediti sobo, posvečeno bitki pri Waterlooju, ki je postala trajen spomin na Napoleonov poraz.
Poroke, poroke, poroke
Konec 90. let se je v kapeli svetega Jurija poročil kraljičin mlajši sin princ Edward s Sophie Rhys Jones. Aprila leta 2005 sta v njej po civilni poroki prejela blagoslov tudi princ Charles in Camilla. Pred štirimi leti je bila kraljica na porokah dveh svojih vnukov; princa Harryja in Meghan Markle kot tudi princese Eugenie in Jacka Brooksbanka. V dvorani svetega Jurija sta leto pozneje vojvoda in vojvodinja Susseška svetovni javnosti prvič pokazala tudi svojega prvorojenca Archieja Harrisona Mountbattna-Windsorja. Preden se je par odselil v Kanado, zatem pa v ZDA, sta živela v bližnji vili Frogmore Cottage. Leta 2019 je bila kraljica med svati lady Gabrielle Windsor (hčerke kraljičinega bratranca princa Michaela Kentskega) in Thomasa Kingstona, lani pa na poroki svoje vnukinje Beatrice v kraljevi kapeli vseh svetih pri Royal Lodgeu.
Največja hiša za punčke na svetu
Viktorijanska doba slovi kot zlato obdobje windsorskega gradu. Med vladanjem kraljice Viktorije je postal glavna palača britanske monarhije, ki so jo obiskovali vladarji, ambasadorji in ministri z vsega sveta; tu je sredi 19. stoletja francoskega vladarja Napoleona III. sprejela tudi v najvišji viteški red.
Sicer pa za eno glavnih znamenitosti gradu velja največja hišica za punčke na svetu, ki jo je oblikoval slavni arhitekt sir Edwin Lutyens kot popolno repliko edvardijanske hiše s tekočo vodo, električnimi lučmi in delujočimi dvigali, z miniaturnim pohištvom takratnih domačih izdelovalcev in vsem, kar potrebuje imenitna angleška hiša, in je bila darilo naroda kraljici soprogi Mary, Elizabetini babici. Prvič so jo postavili na ogled na razstavi britanskega imperija v letih 1924 in 1925, potem pa je stalni dom našla na windsorskem gradu. V zadnjih letih je prestala temeljito restavriranje.
Grad je prvi vhod za uradne obiskovalce dobil že na začetku 19. stoletja, leta 1866 pa ga je kraljica Viktorija dala zapreti. Ponovno so ga odprli pred tremi leti in obiskovalce vabijo vse leto. Čeprav ima grad, ki obiskovalca osupne s svojim notranjim dvoriščem s skrbno negovano zelenico, za najbližjega soseda McDonald's, je skupaj z mestecem potopljen v historičen sen, ki dopušča tudi misel, da v gradu živi resnična kraljica.
