Jesenska modna zapoved: ne kupuj novih oblačil!

Pobuda Oxfama september iz druge roke je ena od mnogih, ki pozivajo k vzdržnosti pri nakupovanju.
Fotografija: September je za modno industrijo nadvse pomemben mesec, začelo se je z modnim tednom v Ukrajini. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
September je za modno industrijo nadvse pomemben mesec, začelo se je z modnim tednom v Ukrajini. FOTO: Reuters

September je za modno industrijo nadvse pomemben mesec. Ne samo da se ta konec tedna začenja newyorški modni teden, ki mu bosta sledila še londonski in milanski, tudi modni tisk in na novo založene trgovine z novimi smernicami že generirajo potrošniške želje. Zato so pri Oxfamu, mednarodni zvezi organizacij za boj proti kršitvam človekovih pravic in revščini, s pobudo Second Hand September (september iz druge roke) potrošnike pozvali, naj se 30 dni vzdržijo nakupa novih oblačil in tudi pri njih kupijo kaj iz druge roke ter tako podprejo dobrodelne programe.

Pri Oxfamu, kjer se vsak dan soočajo s posledicami podnebnih sprememb, ki prizadenejo predvsem že tako ali tako revne, skušajo s pobudo okrepiti ozaveščenost o škodljivih vplivih modne industrije na okolje. Tridesetdnevna vzdržnost bi lahko bila temelj za dolgoročne spremembe, so prepričani, saj naj bi bilo to dovolj dolgo obdobje za razvoj novih navad, hkrati pa ne tako zelo dolgo, da ga je čutiti kot prisilo.

Second Hand September je le ena od pobud k bolj ozaveščenemu potrošništvu oziroma njegovemu odrekanju. Platforma za trajnostne modne inovacije Fashion For Good k potrošniški abstinenci poziva s trimesečno akcijo #slowfashionseason. Začeli so lani poleti, ko se je 2625 ljudi zavezalo, da tri mesece ne bodo kupili niti enega novega kosa, in če 10.000 ljudi ne kupi novega oblačila, je mogoče prihraniti 360 milijonov litrov vode in v zrak izpustiti 1,4 milijona kilogramov manj toplogrednih plinov.

Extinction Rebellion, družbenopolitično gibanje, ki poziva k državljanski nepokorščini ter nenasilnemu uporu proti podnebnim spremembam, izgubi biotske raznovrstnosti in tveganju za družbeni in ekološki zlom, svoje sledilce poziva, naj bojkotirajo modno industrijo leto dni. Pri tem jim prigovarjajo, da to ne pomeni žrtvovanja modnega videza, da je »prepoved« lahko vir kreativnosti, saj je mogoče oblačila nadgraditi, zamenjati ...
 

Zavezani k ponovi uporabi


Potrošniki po nekaterih ocenah kupimo 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti in po nekaterih napovedih naj bi njihova proizvodnja do leta 2030 dosegla 102 milijona ton na leto. Že danes modna industrija porabi več energije kot letalska in ladijska skupaj, kriva je za petino odpadnih voda in za desetino izpustov toplogrednih plinov, z današnjim tempom delovanja bi jih že do leta 2050 prispevala kar četrtino.

Cenena hitra moda ni začela vse hitreje vrteti le modnih smernic s tudi več kot 20 kolekcijami na leto, temveč je tako in drugače zmanjšala povprečno življenjsko dobo oblačil, ki se je skrčila na tri leta. Tretjina oblačil ne zdrži enega leta uporabe, potem končajo med odpadki. V Evropi jih ločeno zberejo manj kot polovico, reciklirajo pa manj kot odstotek, večino sežgejo. Med njimi so tudi neprodana luksuznih znamk, kakršna je Burberry, ki se tako izognejo, da bi jih morali prodati po znižanih cenah.

Britanci so sploh največji potrošniki, saj pokupijo največ oblačil v Evropi, kar pomeni tudi enormne količine odpadkov. Po poročanju Guardiana jih kar 11 milijonov kosov vsak teden konča na tamkajšnjih odlagališčih. Samo to poletje so jih kupili več kot 50 milijonov, ki jih bodo oblekli le enkrat.

Zaradi vseh teh skrb vzbujajočih dejstev so mnogi, zlasti pripadniki generacije Z in milenijci, spremenili odnos do oblačil. Vse več mladih zavrača hitro modo, oblačila si raje kupijo ali zamenjajo na spletnih portalih, zavezanih ponovni uporabi, kot so Depop v Veliki Britaniji, Thredup in The RealReal v ZDA in YCloset na Kitajskem. Po oceni analitske družbe GlobalData bo koncept iz druge roke kmalu povozil trg hitre mode, že leta 2028 naj bi ga presegel za polovico.
Posrednik za prodajo kosov luksuznih modnih znamk The RealReal, denimo, je menda že danes vreden kar 2,15 milijarde evrov.

Bodo hitro modo kmalu nadomestili rabljeni kosi? FOTO: Wikipedija
Bodo hitro modo kmalu nadomestili rabljeni kosi? FOTO: Wikipedija

 

Na vrhu G7 podpisali modni pakt


Predvsem zaradi vse bolj ozaveščenih potrošnikov, ki preverijo, kaj kupijo, so se pomembnosti okoljskih vprašanj zavedeli tudi večji igralci v tekstilni industriji, panogi, vredni 2203 milijard evrov, ki zaposluje več kot 75 milijonov ljudi. Navsezadnje je obremenjevanje okolja vse pomembnejši dejavnik, ki ga pri posameznem podjetju upoštevajo vlagatelji in finančni analitiki. Vse to že sproža različne ukrepe (mnoge za zdaj na deklarativni ravni). V Franciji razmišljajo, da bi z zakonom prepovedali uničevanje neprodanih (luksuznih) oblačil, na nedavnem vrhu G7 v Biarritzu je (na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona in z izvršnim direktorjem modnega konglomerata François-Henrijem Pinaultom na čelu​) 32 modnih družb, med njim tako Chanel, Ralph Lauren in Prada kot tudi velikana hitre mode, skupina H&M in Zarino krovno podjetje Inditex, podpisalo tako imenovani modni pakt, s katerim so se zavezali k trajnosti.

Obljubili so, da se bodo borili proti podnebni krizi, da bodo zavarovali biodiverziteto in zaščitili oceane, zaveza naj bi omogočala, da si med drugim izmenjajo primere dobre prakse in zamisli, denimo glede učinkovitega recikliranja tekstila in vlaken, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti, ter da s svojo kupno močjo spremenijo prakso drugih vpletenih v verigo, vse do pridelovalcev, ki jih zalagajo s surovinami. A se že pojavljajo kritiki modnega pakta, češ da bo vnesel še več zmede. Marsikatero tekstilno podjetje je že zdaj zavezano k trajnosti skozi druge pobude (Sustainable Apparel Coalition, Global Fashion Agenda in Common Objective). Toda Global Fashion Agenda v svojem poročilu ugotavlja, da se usmerjenost k večji trajnosti zmanjšuje, in to približno za tretjino.

Po poročanju Guardiana namerava italijanska Prada do konca leta 2021 vse svoje ikonične najlonske modne dodatke izdelovati iz recikliranih materialov, tudi iz plastike, ki konča v morju. Pri Armaniju in Versaceju so se zavestno odrekli uporabi nekaterih materialov. Julija letos pa je Inditex, tretje največje tekstilno podjetje na svetu, napovedal, da bodo do leta 2025 vse svoje kolekcije izdelali iz 100-odstotno trajnostnih materialov in poskrbeli za nič odpadkov na odlagališčih. Poleg tega preklapljajo na obnovljive vire energije. Tudi pri H&M naj bi do leta 2030 začeli uporabljati samo reciklirane ali trajnostno pridelane materiale, trenutno je takšnih 57 odstotkov. Prav tako preizkušajo brezplačna popravila oblačil.
V New Yorku pa ta mesec ne bo le modni teden, temveč tudi vrh o podnebnih spremembah Organizacije združenih narodov, na katerem bo med drugim nastopila Greta Thunberg.

Komentarji: