Kaj o tvojem značaju razkriva avto, ki ga voziš

Poletna sezona je čas, ko se zdi, da v avtomobilu preživimo več časa. Na razgretem asfaltu, sredi zastojev, s klimatsko napravo na maksimumu in živci na minimumu se razgaljajo vozniški značaji. Z vsakim trobljenjem, sunkom volana in nestrpnim pospeškom postane jasno: avtomobil ni le prevozno sredstvo, temveč prizorišče naše vsakdanje psihološke drame.

Toda vročina in prometni kaos ponujata tudi drugo priložnost – da se za trenutek ustavimo in se vprašamo: Kaj moj avto pove o meni? Je moj jekleni konjiček le praktična izbira ali podaljšek mojega značaja, identitete, celo ega? In kaj razkriva o drugih – tistih, ki vozijo športne kupéje, bleščeče terence ali zanesljive karavane?

Za britanskega psihologa dr. Raja Persauda je bil značilen nenavaden način razbiranja značajev svojih pacientov. Po koncu seanse se je pogosto nagnil skozi okno in pogledal, s kakšnim avtom so se pripeljali. V dolgi praksi je namreč spoznal, da vozilo lahko pove več kot besede. Mini morissa so, na primer, pogosto vozili klinično depresivni posamezniki, jaguarja tisti z občutkom spolne manjvrednosti, vozniki volva pa so pogosto kazali znake paranoje. 

Podobno meni tudi psiholog in svetovalec Nikolaj Mejaš, ki pravi, da »avto razkrije več, kot si želimo priznati«. In to ne velja zgolj za znamko, temveč tudi za barvo, velikost, slog, celo za detajle v notranjosti avtomobila. »Čeprav vozimo zaradi praktičnih razlogov, naš izbor nikakor ni povsem racionalen,« pojasnjuje Mejaš. »Vozilo je kompromis med tem, kar si želimo, in tem, kar menimo, da si smemo želeti.«

Stereotipi na štirih kolesih

Naša dojemanja avtomobilov in njihovih voznikov so pogosto stereotipna. Kljub temu pa raziskave potrjujejo, da imajo določeni tipi ljudi resda skupne avtomobilske izbire:

Volkswagen: izberejo ga natančni, prilagodljivi posamezniki, ki se nočejo izpostavljati in iščejo sprejemljivost v skupini.

Audi, BMW, Mercedes: kupujejo jih tekmovalni samotarji in statusno usmerjeni posamezniki. Gre za samozavestne ljudi, ki želijo voditi.

Dizajnersko dovršeni avtomobili s prestižno znamko so pogosto izbira posameznikov z močnim občutkom za status – in s pridihom narcizma. FOTO: Reuters

Škoda: vozniki so premišljeni in racionalni. Avtomobil kupijo kot rezultat tehtnega premisleka o vrednosti za denar.

Renault, Fiat, Opel: izberejo jih individualisti, ki se ne želijo povsem podrediti tržnim trendom.

Ford, Toyota, Citroën: timski igralci, zanesljivi, skupinsko naravnani ljudje.

Saab (danes bolj redek): visokoizobraženi in intelektualno naravnani posamezniki.

Barva vozila ima prav tako pomen: rdeči avtomobili sporočajo temperamentnost in željo po pozornosti, črna pomeni eleganco in moč, srebrna nakazuje tehnološko usmerjenost, modra pa zanesljivost in hladno razsodnost.

Ena oseba, več vlog – en avto, več identitet

Sodobni avtomobili so zasnovani za kompleksne življenjske sloge. Oče treh otrok, direktor podjetja in rekreativni športnik v enem telesu bo izbral nekaj, kar zadovolji vse njegove vloge: prostoren karavan z močnim motorjem, varnostnimi sistemi in dovolj prostora za športno opremo. Avto tako ni le prevozno sredstvo, ampak sredstvo identifikacije.

»Ko zjutraj vozi otroke v šolo, mora biti zanesljiv oče, popoldne pa lahko z istim avtom uživa v hitrosti na podeželski cesti,« je pred časom za Svet kapitala dejal Mejaš. Avtomobil postane sredstvo izražanja, pomirjanja notranjih napetosti in včasih celo psihološkega samouravnavanja.

Izbor avtomobila se spreminja z življenjskimi obdobji. Mladenič bo želel športen in opazen avtomobil, s katerim bo očaral vrstnice. Ko bo postal oče, bo bolj kot na zvočnike pozoren na sedeže Isofix in prtljažni prostor. V zrelih letih se bo morda odločil za prestižnejše vozilo, ko pa bo postal starejši, bo iskal predvsem varnost, preglednost in enostavno upravljanje.

Slovenec med racionalnostjo in sanjami

V Sloveniji se pogosto oklepamo racionalnosti. Psihologinja dr. Ivna Bulić Vidnjevič je pred časom poudarila, da je »tipičen Slovenec lastnik zanesljivega, varčnega avtomobila srednjega cenovnega razreda, najbolje nemškega proizvajalca«. Vendar v ozadju te racionalnosti vrejo drugačne želje.

Mestni mali avto pogosto izberejo pragmatični posamezniki, ki cenijo okretnost, varčnost in neodvisnost. FOTO: Reuters

»Slovenci si ne upamo priznati, da kupujemo avtomobile tudi iz želja, ne le iz potreb. To je posledica vzgoje, kjer je poudarek na skromnosti in funkcionalnosti,« razlaga Mejaš. A realnost na cesti – kjer ni malo bleščečih BMW-jev in zlobnih pogledujočih audijev – kaže, da si mnogi kljub temu omislijo vozila, ki odsevajo njihovo notranjo domišljijo in ne priznano osebnost.

Pri mlajših generacijah se pomen avtomobila kot statusnega simbola spreminja. Generacija Y in Z svojo samozavest izražata predvsem prek digitalnih znanj in naprav. Če je bil avto za baby boomerje simbol svobode in moškosti, je za današnje dvajsetletnike to pogosto zgolj orodje – ali pa ga sploh ne potrebujejo. Toda avtomobilska industrija temu sledi: povezuje se z IT-podjetji, razvija samovozeče avtomobile in avte, ki so bolj podobni pametnim napravam kot tradicionalnim vozilom.

Kdo si želi alternativnih pogonov?

Znanstvena raziskava, opravljena na reprezentativnem vzorcu avstralskih potrošnikov, je pokazala, da so avtomobilske preference tesno povezane z osebnostnimi lastnostmi. Avtomobilske želje ljudi se večinoma razdelijo na dva glavna vzorca: željo po slogu in zmogljivosti ter težnjo po varnosti in praktičnosti.

Ekstravertirani, mlajši in narcistični posamezniki pogosteje dajejo prednost avtomobilom, ki izstopajo – športnim modelom z močnimi motorji, izrazitim dizajnom in statusnim nabojem. Takšni avtomobili jim nudijo občutek moči, tekmovalnosti in pozornosti okolice.

Po drugi strani bolj vestni, starejši in sprejemljivi posamezniki raje izbirajo varne, prostorne in zanesljive avtomobile, ki omogočajo stabilnost, dolgoročno načrtovanje in odgovornost – vrednote, ki jih tudi sicer vodijo v življenju.

Čeprav osebnostna lastnost odprtosti na splošno ni imela izrazitega vpliva, so se posamezni vidiki odprtosti – kot so domišljija ali intelektualna radovednost – različno povezovali z avtomobilskimi izbirami. Tisti z močnim občutkom za estetiko in novosti so bolj pogosto izbirali avtomobile z izrazitejšim slogom ali alternativnimi pogonskimi sistemi.

Športni kupe ni le izbira vozila, temveč pogosto tudi zrcalo želje po izstopanju, moči in tekmovalnosti. FOTO: Reuters

Raziskovalci razlagajo te povezave tudi skozi evolucijsko psihološko teorijo strategij življenjske zgodovine. Ljudje, ki delujejo po t. i. hitri strategiji – usmerjeni v takojšnje užitke, tekmovanje in zapeljevanje – posegajo po bolj atraktivnih avtomobilih. Tisti, ki živijo počasneje, bolj načrtno in stabilno, pa se odločajo za avtomobile, ki odsevajo te vrednote.

Čeprav vpliv osebnostnih lastnosti ni odločilen, pomembno dopolnjuje razumevanje, zakaj nekdo vozi bleščeč kupe, drugi pa prostoren karavan.

In vendar … stereotipi ostajajo

Čeprav se avtomobili razvijajo in svet z njimi, nekateri stereotipi še vedno držijo:

Mali avti, veliki cilji: meščani, ki hitijo med obveznostmi, pogosto izberejo kompaktne avtomobile.

SUV in pick-upi: lastniki so pogosto družinski ljudje ali deloholiki z nižjo izobrazbo, ki avtomobil dojemajo kot orodje.

Luksuzni športni avti: pogosto jih kupijo ljudje z nestabilno samopodobo, ki želijo nadomestiti občutek pomanjkanja (včasih tudi v fizičnem smislu).

Veliki avti, majhni moški?: mit, ki še kar traja. Po Mejašu gre za kompenzacijski mehanizem – tako fizični kot psihološki.