Kar se Franček nauči, to Fran zna

V snovanje Franovega učenca, jezikovnega portala Franček, je bilo v štirih letih vključenih več kot 60 sodelavcev.
Fotografija: Franček posebej nagovarja učence od 1. do 5. razreda, osnovnošolce od 6. do 9. razreda ter srednješolce. FOTO: Leon Vidic
Odpri galerijo
Franček posebej nagovarja učence od 1. do 5. razreda, osnovnošolce od 6. do 9. razreda ter srednješolce. FOTO: Leon Vidic

»Upam si trditi, da je Franček eden najpopolnejših jezikovnih portalov za osnovnošolce in srednješolce daleč naokoli. Ideja ni povzeta po nobenem drugem portalu, zato zdaj že pripravljamo knjigo z opisom portala in njegovega nastanka za tuje kolege,« je povedal jezikoslovec dr. Kozma Ahačič, ko je s kolegi raziskovalci danes v svet pospremil nov portal slovenskega jezika za mlade Franček.

Potem ko so leta 2014 na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU pod vodstvom njihovega zdajšnjega predstojnika Kozme Ahačiča vzpostavili spletni portal Fran, ki je do danes nanizal že 200 milijonov iskanj, so poleti leta 2017 z mislijo, da je pri sporazumevanju zelo pomembna jezikovna samozavest, začeli snovati še njegovega učenca, Frančka. Kajti, kot je o pomenu zgodnje uporabe slovarjev in jezikovnih priročnikov na današnji predstavitvi poudaril eden od soustvarjalcev dr. Boris Kern, kar se Franček nauči, to Fran zna.

K mladim so pristopili na treh ravneh, med drugim v skladu z zmožnostjo njihovega razumevanja pa tudi šolskega učnega načrta, tako da Franček posebej nagovarja učence od 1. do 5. razreda, osnovnošolce od 6. do 9. razreda ter srednješolce, premore pa tudi Jezikovno svetovalnico, ki bo v pomoč njihovim učiteljem. Ti bodo lahko s pomočjo Črkozmeda, sistema za avtomatsko generiranje nalog, hitro in učinkovito sestavili tudi test preverjanja znanja. Izbirajo lahko med 15 tipi jezikovnih nalog.


Nekaj lepega in dobrega za mlade


Po Ahačičevih besedah imajo raziskovalci redko občutek, da so storili nekaj prelomnega, tokrat je bilo ravno nasprotno, prepričani so, da so naredili »nekaj lepega in dobrega za mlade«. V projekt je bilo vključenih 66 sodelavcev, 23 osnovnih oziroma srednjih šol, tudi okoli 80 učiteljev.

Portal, ki ga je slikovno opremil Jaka Vukotič, je sestavljen iz osmih razdelkov: pomen, sopomenke, pregibanje, izgovor, frazemi, narečja, izvor in zgodovina. FOTO: arhiv portala Franček
Portal, ki ga je slikovno opremil Jaka Vukotič, je sestavljen iz osmih razdelkov: pomen, sopomenke, pregibanje, izgovor, frazemi, narečja, izvor in zgodovina. FOTO: arhiv portala Franček


Franček se pri črpanju podatkov opira na 13 slovarskih priročnikov in jezikovnih virov, na šolski slovnici Kozme Ahačiča za osnovne in srednje šole ter med drugim ponuja razlago za skoraj 99.000 besed. O njih je mogoče izvedeti, kaj posamezna pomeni, kako jo pregibamo, v katerih frazemih jo najdemo, od kod izvira in kdaj je bila v slovenščini prvič zapisana, kako se uporablja v narečjih, s pomočjo robotov Renata in Nadje pa je mogoče tudi slišati, kako jo izgovarjamo. Uporabniki so povabljeni, da sami posnamejo, kako posamezno besedo izgovarjajo, strokovnjaki pa bodo posnetke pogledali in jih pozneje uvrstili na portal, ki ga je s pomenljivimi in duhovitimi sličicami opremil ilustrator Jaka Vukotič.


Besedoboj s šestimi literati


Vzemimo za primer besedo delo in njeno razlago za zadnjo triado osnovne šole. Izvemo lahko, da ima kar osem pomenov in pet podpomenov, od »zavestnega uporabljanja telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin« do »premagovanja sile na določeni poti«, kakor ga opredeljuje fizika. Da nastopa v frazemu »ne pretegniti se [pri delu]«, kar pomeni »ne biti preveč delaven, prizadeven«, ter da jo je prvi zapisal že Primož Trubar v delih Katekizem in Abecednik iz leta 1550.

S pomočjo aplikacije se je mogoče spustiti tudi v besedoboj s kar šestimi slovenskimi literati, obenem pa v živo tekmovati tudi z drugimi prijavljenimi uporabniki. FOTO: arhiv Portala Franček
S pomočjo aplikacije se je mogoče spustiti tudi v besedoboj s kar šestimi slovenskimi literati, obenem pa v živo tekmovati tudi z drugimi prijavljenimi uporabniki. FOTO: arhiv Portala Franček


Izvedeti je mogoče, kako sta Matija Kastelec in Gregor Vorenc okrog leta 1700 v latinsko-slovenskem slovarju s pomočjo besede delo prevajala različne latinske besede, kakšen pomen in rabo ji je pripisoval Slovar jezika Janeza Svetokriškega ali kako je Maks Pleteršnik konec 19. stoletja besedo delo prevajal v nemščino v svojem Slovensko-nemškem slovarju.

Ob ustvarjanju Frančka je nastal tudi nov Šolski slovar slovenskega jezika, ki bo že prihodnje leto bogatejši za 500 novih slovarskih sestavkov, torej Franček še zdaleč ne bo ostal zgolj pri védenju, ki ga ima danes. Njegovi ustvarjalci bodo njegove vsebine še nadgrajevali in razvijali. In še podrobnost, ki vsaj na prvi pogled ni povezana s šolo; s pomočjo Frančkove aplikacije se je mogoče spustiti v besedoboj, in to s šestimi slovenskimi literati od Franceta Prešerna in Ivana Cankarja do Zofke Kvedrove in Lili Novy, pri tem pa tudi v živo tekmovati z drugimi prijavljenimi uporabniki Frančka.

Komentarji: